Pandemije nove gripe je konec, dvomi pa ostajajo

Svetovna zdravstvena organizacija je včeraj na podlagi strokovnih ugotovitev znižala raven ogroženosti pred virusom t. i. nove gripe, s čimer je pandemije tudi uradno konec. Obenem vendarle opozarjajo, da virusa, ki je pri nekaterih vzbujal strah, pri drugih pa ogorčenje, še ni konec, saj naj bi ta v prihodnjih letih krožil kot navadna sezonska gripa z možnostjo, da se ponekod, kot denimo zdaj na Novi Zelandiji, vendarle pojavi v nekoliko povečanem obsegu. Iz Mehike po vsem svetu Pandemija nove gripe je bila razglašena 11. junija 2009, približno dva meseca po pojavu predvsem v Mehiki. Pandemija je takoj razdelila strokovno in laično javnost na tiste, ki so jo jemali resno, in tiste, ki so posumili, da so zaskrbljenost (in posledično paniko) umetno ustvarili zaradi ekonomskih interesov farmacevtske industrije. Teorija zarote? Med zadnjimi je verjetno najdlje šla dunajska novinarska Jane Burgermeister, ki je proizvajalce cepiv, svetovno zdravstveno organizacijo in nekatere visoke politike obtožila bioterorizma. Iz svojih dokaznih gradivih sklepa, da so virus ptičje gripe "farmacevti" namerno razširjali v cepivih in da je ta virus, enako kot virus nove gripe, načrtno nastal v laboratorijih, ne kot naključna mutacija obstoječih virusov v naravi.

"Imeli smo srečo" Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je zloglasni virus H1N1 terjal 18.449 življenj praktično po vsem svetu. Razmeroma majhno število glede na število vseh prebivalcev, a v Svetovni zdravstveni organizaciji poudarjajo, da se za tako nizek krvni davek lahko zahvalimo le goli sreči: virus namreč ni mutiral v bolj smrtonosno obliko, ki bi zagotovo bolj zdesetkala prebivalstvo.

V Sloveniji je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja nova gripa vzela 19 življenj, okoli 800 ljudi pa so zdravili v bolnišnicah. Cepilo se je okoli 103 tisoč ljudi, to je dobrih pet odstotkov prebivalstva, za primerjavo pa podatek, da se je v Evropi cepilo 46 milijonov ljudi, kar je skoraj dvakrat večji delež prebivalstva kot pri nas.

Slovenija pa je s farmacevtskim podjetjem GlaxoSmithKline sklenila pogodbo o dobavi 800 tisoč odmerkov po ceni sedem evrov za odmerek – še bolj sporno pri tej nabavi pa je bilo, da je v nasprotju z veljavno slovensko zakonodajo skoraj vsa tveganja glede morebitnih stranskih učinkov prevzela Slovenija, ne proizvajalec, k temu ga zavezuje zakon o zdravilih. Proizvajalci so takrat izkoristili paniko, je tolažil takratni minister za zdravje in kot primer povedal, da je podobne pogoje Novartisu uspelo vsiliti Italiji. Pozneje je Sloveniji uspelo zmanjšati dobavo za 30 odstotkov in v svojem proračunu tako prihranila okoli dva milijona evrov.

Tudi drugod s presežki cepiva Podobne presežke imajo tudi v drugih državah, a se zadolženi za javno zdravstvo povsod strinjajo, da je to vsekakor bolje, kot da bi v primeru bolj črnega scenarija razvoja nove gripe ostali nepripravljeni. V ZDA so tako sprva načrtovali dobavo 229 milijonov odmerkov cepiva proti virusu H1N1, za kar so namenili 1,6 milijarde dolarjev (dobre 1,2 milijarde evrov), dobavili so jim ga le 162 milijonov. Še dobro, ker so jih v državi s približno 310 milijoni prebivalcev porabili le nekaj več kot 90 milijonov.

V Veliki Britaniji, kjer živi nekaj več kot 61 milijonov prebivalcev, so pri proizvajalcu GlaxoSmithKline sprva naročili 60 milijonov odmerkov cepiva, a so potem s proizvajalcem dosegli dogovor o dobavi samo 34,8 milijona – brez odpovednih pogodbenih kazni. Britanska vlada ni želela razkriti višine (zagotovo ogromnih) prihrankov, v drobnem tisku pa piše, da GlaxoSmithKline ne bo vrnil denarja, temveč bo za ta znesek dobavil druga zdravila. Britancem bo vendarle ostalo okoli 30 milijonov odmerkov, saj so 36 milijonov odmerkov naročili tudi pri proizvajalcu Baxter; vrednost neuporabljenega cepiva naj bi tako dosegla okoli 150 milijonov funtov (slabih 180 milijonov evrov). V Veliki Britaniji je nova gripa terjala 457 žrtev.