Volilne goljufije po evropsko

Med sojenjem Ivu Sanaderju je nekdanji blagajnik HDZ Mladen Barišić na sodišču pričal, da je med volitvami leta 2009 Sanader svoji naslednici Jadranki Kosor rekel, da "na volitvah ne moreš zmagati le z dovoljenim financiranjem", pri tem pa s kretnjo nakazal, da se volitve kupi pod mizo.

Tudi v Romuniji imajo na sodišču primer netransparentnega financiranja volitev. Namestnik premierja Liviu Dragnea je obtožen, da je skušal s podkupovanjem vplivati na izid referenduma leta 2012, s katerim so želeli odstaviti romunskega predsednika Traiana Basescuja. A ne glede na obtožbe je Dragnea tudi letos vodja kampanje svoje stranke za evropske volitve.

V Bolgariji je sum goljufij padel na predlanske parlamentarne volitve, ko so v tiskarni v bližini Sofije našli 350 tisoč sveže natisnjenih praznih volilnih listov. Sumili so, da bi jih obkrožene naknadno dodali v volilne skrinjice.

Hrvaška, Romunija in Bolgarija so države Evropske skupnosti, v katerih so v zadnjih letih največkrat odkrili goljufanje na volitvah. Organizacija Transparency International trdi, da je bilo na zadnjih volitvah v Bolgariji "nadzorovanih" najmanj 23 odstotkov glasov.

S fotografijo do nagrade

Načini prirejanja izidov volitev so različni. Največkrat politične stranke aktivirajo svoje regionalne predstavnike, ki volivce prestrežejo pred volišči in jim naročijo, kako naj volijo. V zameno jim ponudijo denar ali dobrine.

Volivci pravilno obkrožen volilni listek fotografirajo z mobilnim telefonom, ga pokažejo agentu in si pridobijo obljubljeno nagrado. To naj bi se dogajalo v Romuniji na volitvah leta 2012 ter na Hrvaškem na volitvah v letih 2007 in 2009.

Bolj dovršena metoda je, da volivcem vnaprej razdelijo že izpolnjene volilne lističe, ti na volišču vzamejo prazne, v skrinjico pa odvržejo že izpolnjene. Leta 2007 so na Hrvaškem ujeli kandidata Jerka Lijanovića, ki je članom volilne komisije ponujal denar, če bi po končanih volitvah v skrinjice dodali glasovnice z njegovim imenom.

V Romuniji so volivce z avtobusi vozili na različna volišča, da so lahko volili večkrat. Tam namreč volivcu, ki je že oddal glas, na osebno izkaznico nalepijo nalepko, ki jo je lahko odstraniti in tako voliti še enkrat.

Osem evrov za romski glas

Najbolj razširjeno pa je kljub vsemu kupovanje glasov. Ob lokalnih volitvah na Hrvaškem leta 2009 so lokalni strankarski veljaki plačevali volivcem od 15 do 150 evrov za glas. V Bolgariji stane glas od 15 do 35 evrov, v Romuniji od 10 do 50 evrov.

V Romuniji in Bolgariji so najboljša ciljna skupina za kupovanje glasov Romi. V Bolgariji je recimo volilna udeležba v pretežno romskih volilnih okoliših vedno okoli 80-odstotna, medtem ko je nacionalno povprečje okoli 50 odstotkov. Ponavadi romskim voditeljem plačajo, da na volitvah organizirajo glasovanje za določenega kandidata. Romski aktivist Ciprian Necula je novinarjem EUobserverja dejal, da so mu strankarski veljaki priznali, da imajo stranke v predvolilnih proračunih poleg plačila plakatov in oglasov tudi postavko za romske glasove: en glas naj bi stal osem evrov.

Izgubili, ker sistem ni deloval

V vseh treh državah se zavedajo, da se med volitvami pojavljajo goljufije. Zdajšnji romunski premier Victor Ponta je po volitvah leta 2009 izjavil, da so izgubili, ker je sistem nasprotnikov deloval bolje. Na vprašanje, kakšen sistem, je javno odgovoril, da "sistem kraje, kupovanja in prirejanja glasov".

V vseh treh državah je bilo do zdaj presenetljivo malo obsodb zaradi prirejanja izidov volitev. Po volitvah v Bolgariji leta 2013 so obsodili le dva moška, ki naj bi organizirala kupovanje glasov na vaseh, a za stranko, ki na koncu ni dobila nobenega parlamentarnega sedeža. V Romuniji niso obsodili še nobenega člana strank, po volitvah leta 2009 je devet volivcev iz Cluja dobilo pogojne zaporne kazni, ker so za plačilo 60 evrov volili večkrat.

Opazovalce pred tokratnimi evropskimi volitvami verjetno veseli podatek, da je največ kršitev na lokalnih in parlamentarnih volitvah, medtem ko jih na evrovolitvah do zdaj še niso zaznali.