Do zlorabe vizumske liberalizacije prihaja v manjšini primerov, je ob robu konferenc, namenjenim varnosti na mejah JV Evrope, ki se odvijajo v Ljubljani, poudaril Luigi Soreca iz Evropske komisije.
Po še neuradnih podatkih imajo največ prošenj za azil v Belgiji, Nemčiji in na Švedskem, vendar jih odobrijo le okoli odstotek. Soreca je o vizumski liberalizaciji za nekatere države zahodnega Balkana spregovoril na srečanju ministrov, podpisnikov Konvencije o policijskem sodelovanju v Jugovzhodni Evropi. Pojasnil je, da je Evropska komisija od Evropske agencije za upravljanje na zunanjih mejah (Frontex) zahtevala analizo tveganja vizumske liberalizacije, ki je sedaj v zaključni fazi, preliminarni rezultati pa so že znani.
Ljudi najbolj pritegnejo dobre zdravstvene storitve
Po njegovih besedah je večina potnikov iz držav, kjer so bili vizumi odpravljeni, potuje v "dobri veri", omenjene države pa so najbolj oblegane zaradi lažjega dostopa do zdravstvenih in ostalih storitev. Nekatere države so zato uvedle pospešen postopek reševanja prošenj za azil, je pojasnil. Analiza bo po besedah Sorece kmalu končana, takrat bodo predlagali tudi kratko- in srednjeročne ukrepe na tem področju.
"Svobodno gibanje je eno temeljnih vrednosti EU"
Po oceni evropske poslanke Tanje Fajon (S&D(SD) preliminarni rezultati analize niso zaskrbljujoči, obenem pa se ji zdi prav, da je vzpostavljen tak sistem sledenja. Poudarila je, da je proces vizumske liberalizacije še vedno v razvoju in da ga Evropski parlament zelo podpira, saj je svobodno gibanje eno temeljnih vrednosti Evropske unije. Delo v letu 2010 na tem področju je ocenila kot sijajno, pri tem pa izpostavila dobro sodelovanje med Evropskim parlamentom in komisijo ter odgovornimi ministrstvi vpletenih držav.
"Pomembno je boljše sodelovanje med državami"
Konvenciji v prvem letošnjem polletju sicer predseduje Moldavija. Njen notranji minister Aleksej Roibu je v nagovoru ob začetku srečanja kot prioriteti Moldavije naštel harmonizacijo zakonodaje v duhu konvencije in okrepitev prizadevanj za dvo- in večstransko sodelovaje podpisnic konvencije. Tudi minister za notranje zadeve in javno upravo Črne Gore, ki bo predsedovanje prevzela julija, Ivan Brajović, je poudaril pomembnost harmonizacije zakonodaje in boljše sodelovanje med državami, ki so konvencijo podpisale. Kot pomoč za bolj usklajeno delovanje so zato sodelujoči spomnili na pripravo priročnika za policijsko sodelovanje.
Poleg srečanja partneric konvencije o policijskem sodelovanju je v okviru srečanja notranjih ministrov iz JV Evrope predvidena še konferenca o vzpostavljanju pogojev za ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin za boj proti trgovini z ljudmi. Konferenci bo sledil podpis Sporazuma o razumevanju, v torek pa je na vrsti še osma pregledna konferenca o sodelovanju na področju varnosti mej v JV Evropi.
3
