Petek, 10. 5. 2019, 7.06
4 leta, 11 mesecev
ZDA zvišale carine na kitajski uvoz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
1
Kitajski in ameriški predstavniki danes nadaljujejo s trgovinskimi pogajanji, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump opolnoči občutno zvišal carine na velik del kitajskega uvoza. Namestnik kitajskega premierja Liu He je ob prihodu na pogajanja pomahal novinarjem, Trumpove poteze pa ni komentiral.
Prvi dan tokratnega kroga pogajanj med kitajsko in ameriško delegacijo, v kateri sta trgovinski predstavnik Robert Lighthizer in finančni minister Steven Mnuchin, se je končal brez izjav za javnost in se bo nadaljeval danes, ko že velja odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zvišanju carin na 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza z desetih na 25 odstotkov.
Liu He je ob prihodu v Washington kitajskim medijem povedal, da višanje carin škodi obema stranema. "Prišli smo pod pritiskom in to kaže na največjo iskrenost Kitajske in željo, da iskreno, samozavestno in racionalno rešimo določene nesporazume ali razlike med Kitajsko in ZDA. Mislim, da upanje obstaja," je dejal.
Trump je prepričan, da se Kitajska pogaja s figo v žepu
Trump je v četrtek novinarjem dejal, da je dobil čudovito pismo od kitajskega kolega Xi Jinpinga, vendar tudi, da že pripravlja dokumentacijo za avtorizacijo višjih, 25-odstotnih carin na še 325 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske.
Trumpova odločitev o zvišanju carin in grožnja z novimi carinami je posledica prepričanja ameriške strani, da se Kitajci ne pogajajo v dobri veri. Trump je dejal, da so bili že blizu dogovora, vendar pa so Kitajci sprožili pogajanja o že dogovorjenem, česar ne more dovoliti. "Bomo pač spet začeli doma delati izdelke, ki jih zdaj uvažamo iz Kitajske," je dejal Trump.
Na twitterju je med drugim zapisal, da je nora trgovina s kitajsko ZDA dolga leta stala 500 milijard letno. Dodal je, da trgovinska pogajanja s Kitajsko potekajo "na zelo prijeten način", pri čemer ni razlogov za hitenje.
"Kitajska namreč sedaj plačuje 25-odstotne carine na dobrine in izdelke v vrednosti 250 milijard dolarjev. Ta ogromna plačila gredo naravnost v ameriški proračun," je zapisal. Napovedal je, da bodo več kot sto milijard dolarjev, ki jih bodo zbrali iz naslova višjih carin, namenili za nakup ameriških kmetijskih pridelkov, te pa bodo nato poslali "revnim in stradajočim državam v obliki humanitarne pomoči". "Vmes bomo nadaljevali pogajanja s Kitajsko v upanju, da ne bodo znova poskušali spremeniti sporazuma," je navedel.
Trump je prepričan, da je višanje carin na uvoz iz Kitajske eden najboljših načinov za krepitev ameriškega gospodarstva. "Carine bodo naši državi prinesle več premoženja kot najbolj fenomenalen sporazum tradicionalnega tipa. Uvajanje carin je obenem precej lažje in hitrejše. Našim kmetom bo bolje, stradajočim narodom pa bomo lahko pomagali," je zapisal ameriški predsednik.
Poudaril je, da bodo carine ZDA okrepile in ne oslabile. "Kitajska se bo zelo upočasnila, mi pa bomo avtomatično pospešili," je dodal in kitajska podjetja pozval, naj v izogib carinam svoje izdelke proizvajajo v ZDA.
Se bo Kitajska maščevala?
Višje carine ne veljajo za kitajsko blago, ki je bilo do minute po polnoči po vzhodnoameriškem času, kar je minuta po šesti uri po srednjeevropskem, že na poti proti ZDA. Pogajanja se danes nadaljujejo, vendar pa v pričakovanju povračilnih ukrepov Kitajske.
V Pekingu pa so v četrtek opozorili, bodo v primeru zvišanja carin sprejeli protiukrepe. "Kitajska stran izraža globoko obžalovanje, da bo, če bodo ZDA zvišale carine, prisiljena sprejeti ustrezne protiukrepe," je na svojih spletnih straneh zapisalo kitajsko ministrstvo za trgovino.
Trgovinsko vojno je Trump začel osmega marca lani, ko je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija v ZDA. Te carine niso bile usmerjene le proti Kitajski, veljati pa so začele 23. marca lani. Dan prej je Trump iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske.
Spor se vleče od julija lani
Trgovinska vojna je dobila nove razsežnosti šestega julija lani, ko so ZDA po vrsti izrečenih groženj in kljub nekaterim poskusom dogovora uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme. Kitajska je odgovorila s svojimi carinami v isti višini, med drugim na kmetijske proizvode ter avtomobile. Obe državi sta se tudi pritožili na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
Triindvajsetega avgusta lani so ZDA ocarinile še za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoznega blaga. Kitajska je znova odgovorila v enaki meri in uvedla 25-odstotne carine na izdelke, kot so motorji harley davidson, viski in pomarančni sok.
Štiriindvajsetega septembra 2018 je Washington Kitajski naložil 10-odstotne carine na še 200 milijard njenega izvoza v ZDA. Peking je s carinami obremenil za 60 milijard dolarjev ameriškega blaga.
Trump in njegov kitajski kolega Xi Jinping sta se nato decembra lani v Argentini dogovorila o trgovinskem premirju v obdobju nadaljevanja trgovinskih pogajanj. Trump je postavil prvi marec kot rok za dogovor, sicer naj bi carine na 200 milijonov dolarjev kitajskega uvoza zvišal z desetih na 25 odstotkov.
Najprej rekel, da bo počakal, nato pa začel napade
Pred iztekom roka je ameriški predsednik sporočil, da bo zaradi doseženega napredka v pogajanjih z zvišanjem carin še počakal. V nedeljo pa je presenetil z obtožbami, da se kitajska stran ne drži že dogovorjenega, in napovedal, da bo carine zvišal z današnjim dnem.
Po trditvah ameriških pogajalcev naj bi Kitajska odstopila od zaveze po spremembi zakonodaje, ki zadeva krajo intelektualne lastnine in trgovinskih skrivnosti, prisilne transferje tehnologije, omejevanje konkurence in dostopa do finančnih storitev ter manipulacije valute. ZDA zahtevajo trdno zavezo, da se bo zakonodaja ustrezno spremenila.
1