Največja grožnja evropski varnosti in stabilnosti v letu 2015 bo ruska oziroma rusko-ukrajinska kriza. Položaj v EU lahko zaplete tudi krepitev skrajnih strank in vprašanje priseljevanja.
Kakšno bo leto 2015? Kot piše BBC, se bo morala EU v tem letu soočiti s številnimi težavami. Na gospodarskem področju glavno nevarnost ne predstavlja več dolžniška kriza, ampak sta zdaj glavni grožnji stagnacija in deflacija.
Nemška lokomotiva ne bo več tako sopihala
Propad načrtov o spodbuditvi gospodarske rasti lahko zaostri socialna nasprotja in spodkoplje podporo evropskemu projektu. Nemčija bo ostala evropska gospodarska lokomotiva tudi v tem letu, toda ne bo več tako silovito vlekla kot zadnji dve leti.
Rast v Franciji bo skromnih 0,7 odstotka. Italija se bo odmaknila od brezna, toda rast bo manjša od enega odstotka, kar ne bo dovolj, da bi naša zahodna soseda zmanjšala brezposelnost, ki zdaj znaša 11,7 odstotka.
Nemčija proti Draghiju, nezadovoljneži proti Nemčiji
Prvi mož Evropske centralna banke (ECB) Mario Draghi želi kupovati obveznice prezadolženih oziroma kriznih držav, čemur ostro nasprotuje Nemčija.
Na drugi strani številne države oziroma politične sile spravlja v slabo voljo nemška zahteva po največ triodstotnem proračunskem primanjkljaju in reforma trga dela. Pariz na drugi strani zagovarja naložbe v velike infrastrukturne programe.
Siriza lahko Grčijo (in Evropo) spet pahne v novo krizo
Leto 2015 je lahko leto protievropskih, skrajnih strank. Na predčasnih volitvah v Grčiji lahko zmaga skrajno leva Siriza. Njena zmaga lahko spet poglobi krizo v Grčiji in obnovi evrsko krizo. Konec leta 2015 bodo volitve tudi v Španiji, kjer si veliko glasov obeta protivarčevalno usmerjena skrajno leva stranka Podemos.
V Veliki Britaniji lahko po splošnih volitvah (verjetno bodo maja) štrene meša evroskeptična stranka Ukip. V Franciji pa vse večja nezaposlenost krepi Nacionalno fronto Marine Le Pen.
Kaj bo v Nemčiji in kaj bo z Veliko Britanijo?
Vse večja politična tema na stari celini bo tudi priseljevanje v EU. Iz Afrike in Bližnjega vzhoda bo zlasti poleti spet prišlo veliko političnih oziroma gospodarskih beguncev. V Nemčiji, ki sprejme veliko več beguncev kot druge evropske države, je vse več demonstracij Pegide (Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Zahoda), ki nasprotuje priseljevanju.
Veliko oči bo uprtih tudi v majske splošne volitve v Veliki Britaniji. Če bo zmagal konservativec David Cameron, bo Velika Britanija verjetno v drugi polovici prihodnjega leta začela oblikovati pogajalska izhodišča z EU – referendum o tem, ali bo Velika Britanija ostala v EU, pa bo po Cameronovem predlogu leta 2017.
Pereča ruska kriza
Glavni vir težav bo Rusija. Zapleti v vzhodni Ukrajini lahko namreč Evropo pripeljejo v novo hladno vojno. Poleg tega je rusko gospodarstvo v težavah, kar bo prizadelo tudi evropsko gospodarstvo.
Leto 2015 bo tako tudi leto preizkušnje evropske enotnosti glede skupne politike do Rusije. Francija in Italija bi namreč lahko zahtevali omilitev sankcij proti Rusiji.
2
