Zagnana razprava o varstvu gozdov pred podnebnimi spremembami

Namen posvetovanja je resno premisliti, ali je potrebno dodatno skupno evropsko ukrepanje na tem področju, je pojasnil evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Gozdovi so za Evropo izjemno pomembni, saj pokrivajo približno 176 milijonov hektarjev ozemlja EU oziroma več kot 42 odstotkov kopna EU, sicer pa pet odstotkov svetovnih gozdnih površin. Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU Ključni so tudi za Slovenijo, ki je za Švedsko in Finsko najbolj gozdnata država v EU, tako je bilo zanjo v podnebnih pogajanjih ključno vprašanje ponorov, torej vsrkavanja ogljikovega dioksida z gozdovi. Komisar Potočnik je ob zagonu razprave poudaril, da so gozdovi dragocen vir - ne samo zaradi svoje okoljske, pač pa tudi socialne in gospodarske vloge, zato jih je treba varovati pred podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti.

Poleg tega, da varujejo prst, regulirajo oskrbo s pitno vodo in ohranjajo biotsko raznovrstnost, namreč zagotavljajo tudi delovna mesta in dohodke ter surovine za industrijski sektor in obnovljivo energijo. Z vidika boja proti podnebnim spremembam pa gozdovi v času rasti kot ogromna skladišča ogljikovega dioksida igrajo ključno vlogo v prizadevanjih za omejitev globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija.

"Pravočasna razprava je ključna" Posekani, požgani ali uničeni zaradi napadov škodljivcev pa lahko postanejo vir ogljikovega dioksida in prispevajo k segrevanju ozračja, je opozoril komisar Potočnik. Čeprav je položaj gozdov kljub upočasnitvi njihovega razširjanja v Evropi boljši kot na sploh v svetu, tega po komisarjevih besedah ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Iz vseh omenjenih razlogov je pravočasna razprava ključna.

Ključna je tudi zato, ker je veljavna strategija EU za gozdove stara več kot deset let, čeprav so se vmes poleg omenjene upočasnitve razširjanja gozdov zgodile vsaj še tri pomembne spremembe. Te spremembe so: vse več je skrbi zaradi izgube biotske raznovrstnosti, vse večja zavest o pomenu gozdov pri zagotavljanju obnovljivih virov energije in vse več potrebe po rekreativnih aktivnostih.

Ker pa je pristojnost za politiko do gozdov predvsem v rokah držav članic, je cilj razprave, da se osredotoči na vprašanje, v katero smer naj se razvija politika EU, da bi čim bolj prispevala k pobudam držav članic. Zelena knjiga, na podlagi katere poteka posvetovanje, tako opredeljuje glavne izzive, s katerimi se soočajo evropski gozdovi, in zastavlja niz vprašanj, povezanih z razvojem evropske politike na tem področju.

Javno posvetovanje bo potekalo do konca julija letos na spletni strani http://ec.europa.eu/yourvoice. Komisija bo prispevke k razpravi objavila na spletni strani Europa in pripravila odgovore nanje.