Za temnopolte še zadnja velika prelomnica

Čeprav je Barack Obama kandidiral za predsednika ZDA kot kandidat, ki je pač temnopolt in ne kot temnopolti kandidat, njegova zmaga in torkova prisega na najvišji položaj na čelu države pomenita zadnjo veliko prelomnico za dolga stoletja zatirano manjšino. Konec boja za svobodo Ameriški zgodovinar Douglas Brinkley je za nacionalni javni radio NPR dejal, da Obamova inavguracija pomeni vrhunec boja za svobodo, ki se je začel s prvimi upori sužnjev in trajal skozi državljansko vojno, rekonstrukcijo, obdobje rasne segregacije in boja za državljanske pravice. "Če je suženjstvo izvirni greh ZDA, potem je Obama zdravilo," je dejal Brinkley. "Dovolj črn" za zastavonošo temnopoltih Američanov? Obama sicer izhaja iz mešanega zakona, saj se je rodil beli materi iz Kansasa in afriškemu očetu iz Kenije. Na začetku predsedniške kampanje se je pojavljalo nekaj dvomov celo o tem ali je "dovolj črn", da postane politični zastavonoša temnopoltih Američanov. Obama je namreč odraščal na Havaji, šolal se je na Harvardu, vzgajala pa sta ga materina starša, saj je zelo mlad ostal brez očeta in matere.

Hladokrvni politik Ko se je približeval osvojitvi demokratske predsedniške nominacije, so dvomi o njegovi "zadostni črnosti" izginili, obenem pa pri belih Američanih ni vzbujal priučenega strahu pred stereotipno "jeznimi črnimi mladeniči" kot drugi temnopolti politiki njegovega časa na čelu z newyorškim Alom Sharptonom. Bolj hladnokrvnega politika kot je Obama v lanskoletni predsedniški kampanji ni bilo.

Zaprisega le dan po obletnici rojstva Martina Luthra Kinga mlajšega Do Obamove prisege v torek prihaja dan po 70. obletnici rojstva borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega, kar prisegi daje toliko večji zgodovinski pečat. Obamova zmaga in inavguracija ne pomenita konca rasizma v ZDA, vendar potrjujeta, da ga je mogoče premagati tudi na poti do najvišjega političnega položaja. Milijoni mladih temnopoltih Američanov so z Obamo tudi dobili nov ideal h kateremu lahko stremijo, razen doslej najbolj pogoste želje postati poklicni športnik ali glasbeni zvezdnik.

Obama je v enem od svojih govorov povedal, da so določeni trenutki, ki se zgodijo enkrat v generaciji in ki predstavljajo prelom s preteklostjo. Govoril je sicer o reševanju finančne in gospodarske krize, vendar pa se njegove besede lahko zlahka prenesejo na simbolično raven rasnih vprašanj v ZDA, ki so jo ustanovili lastniki sužnjev, po novem pa jo bo vodil potomec očeta s celine, odkoder so prihajali sužnji.

Zatiranje temnopoltih se je končalo šele konec 60. let Zatiranje temnopoltih se je na uradni ravni prenehalo šele konec 60. let prejšnjega stoletja, čeprav še ne dokončno. Prve sužnje so v angleško kolonijo Jamestown v današnji Virginiji pripeljali v začetku 17. stoletja in do konca stoletja se je sistem utrdil. Sužnji niso veljali za človeška bitja, ampak za lastnino, s katero je lahko gospodar ravnal, kakor je želel. Prva prelomnica na poti do "človeškosti" je bil ustavni kompromis med Severom in Jugom ZDA leta 1787, ko so določili, da suženj šteje za "tri petine človeka".

Razprava o sužnjelastništvu je v ZDA trajala naprej, pri čemer so države Juga zavračale emancipacijo, ker so potrebovale poceni delovno silo na plantažah tobaka in bombaža. Leta 1860 je na volitvah zmagal nasprotnik suženjstva, republikanec Abraham Lincoln in 11 južnjaških držav je naslednje leto marca ustanovilo konfederacijo, kar je povzročilo državljansko vojno. Sredi vojne leta 1863 je Lincoln podpisal proklamacijo o emancipaciji, s čimer se je suženjstvo formalno ukinilo, čeprav pot do popolne enakopravnosti traja še danes.

Državljanska vojna terjala 620.000 življenj Državljanska vojna je trajala do leta 1865 in zahtevala 620.000 življenj. Lincoln je kmalu po zmagi umrl v atentatu, vendar poti nazaj več ni bilo. Leta 1868 je bil sprejet 14. amandma k ustavi, ki je temnopoltim podelil državljanstvo, leta 1870 pa so dobili tudi volilno pravico. Po koncu rekonstrukcije leta 1877, ko je severnjaška vojska zapustila Jug, je bila ta pravica dejansko, če ne formalno odpravljena.

Za temnopolte na Jugu se je začelo obdobje zatiranja in terorja lokalnih oblasti in rasističnih organizacij, kot je Ku Klux Klan. Leta 1896 je ameriško ustavno sodišče potrdilo segregacijo oziroma rasno delitev, pri čemer sta obstajala dva sistema družbenega življenja, eden za črne, drugi za bele.

100. obletnica Nacionalnega združenja za napredek temnopoltih Leta 1909 je bila ustanovljeno Nacionalno združenje za napredek temnopoltih (NAACP), ki letos ob Obamovi prisegi slavi 100. obletnico. Boj za pravice je bil težak še naprej. Predsednik Harry Truman je leta 1948 odpravil rasno delitev v ameriških oboroženih silah, kar je bilo lažje sprejeto ob dejstvu, da je med drugo svetovno vojno umrlo 125.000 temnopoltih vojakov, katerih kri je iz strelne rane enako hitro in rdeče odtekala, kot iz teles belih vojakov.

Odločitev vrhovnega sodišča o neustavnosti rasne segregacije v šolah leta 1954 je pomenila obdobje intenzivnega boja za državljanske pravice, ki ga je povedel Martin Luther King mlajši. Leta 1955 je temnopolta Rosa Parks vztrajala na svojem sedežu v mestnem avtobusu v Alabami in začel se je uspešen bojkot, ki je odpravil pravilo, da je prednji del avtobusa rezerviran za belce.

Stare navade na jugu je bilo težko izkoreniniti Predsednik Lyndon Johnson je po dolgem boju v kongresu uspel zbrati dovolj glasov za potrditev zakona o državljanskih pravicah, vendar se je boj nadaljeval, ker so stare navade na Jugu težko izumirale. K temu je pomagalo nasilje policije in nezakoniti poboji aktivistov, ki so javno mnenje počasi spreminjali na stran državljanskih pravic. O tem je v svoji knjigi spominov pisal tudi nekdanji državni sekretar ZDA Colin Powell, ki se v 60. letih prejšnjega stoletja, med vožnjo po Jugu ni mogel ustaviti v kateremkoli od motelov, ampak je mora iskati takšnega, ki je bil namenjen izključno za temnopolte.

Leta 1967 je bila razbita rasna meja na vrhovnem sodišču ZDA, ko je Thurgood Marshall postal prvi temnopolti sodnik. Gibanje za državljanske pravice je dobilo hud udarec aprila leta 1968, ko je bil izveden atentat na Martina Luthra Kinga mlajšega. Razmere so se počasi izboljševale in leta 1984 je Jesse Jackson osvojil drugo mesto v tekmi za demokratsko predsedniško nominacijo. Poskusil je znova leta 1988, vendar pa vse do Obame ni bilo nobenega temnopoltega kandidata, ki bi se vsaj približal nominaciji ene od dveh velikih strank. Z Obamovo zmago je prišlo do nove prelomnice.