Vzhodna Evropa je tekstilna kolonija

Organizacija Clean Clothes Campaign opozarja na nepravilnosti v tekstilni industriji, predvsem kar zadeva izkoriščanje delovne sile. Do zdaj so v svojih letnih poročilih večinoma omenjali države, kot so Bangladeš, Indija, Šrilanka, se pravi države, katerih imena zaznamo na poceni majicah velikih modnih imen.

Lani pa so prvič opozorili, da se izkoriščanje delovne sile v tekstilni industriji dogaja tudi v Turčiji in Vzhodni Evropi. Odvisnost od zahodnih naročil Njihovo stališče je, da Vzhodna Evropa postaja tekstilna kolonija, kjer izkoriščajo predvsem žensko delovno silo. Nemčija denimo tretjino vsega tekstila uvozi iz držav Vzhodne Evrope.

Čeprav so najbolj na udaru države, kot sta Bolgarija in Romunija, je tudi tekstilna industrija Slovenije in Hrvaške vse bolj odvisna od zahodnih naročil.

Na Hrvaškem recimo tekstilni velikan Varteks že od leta 1994 šiva za znamko Hugo Boss. Varteks je ena redkih velikih tekstilnih tovarn na Hrvaškem, ki se ji je uspelo obdržati in ima še vedno 1800 zaposlenih, pretežno žensk.

Šivilja s 340 evri plače Po podatkih hrvaške gospodarske zbornice je povprečna plača zaposlenih v tekstilni industriji 495 evrov neto, s tem da so plače v oblačilni industriji nižje: povprečno 385 evrov.

"V Varteksu je plača še nižja. Šivilje dobijo od 330 do 342 evrov mesečno," je novinarjem DW dejal Nenad Leček, vodja sindikata tekstilne, usnjarske in čevljarske industrije.

Sindikalisti opozarjajo, da delavke na tako nizko plačo, ki je komajda nekaj evrov nad minimalno hrvaško plačo, pristajajo, ker so srečne, da sploh imajo delo. Eden od očitkov poročila organizacije Clean Clothes Campaign je, da prav Hugo Boss najraje sklepa pogodbe s partnerji, ki izplačujejo le minimalno predpisane plače. Molk ali prekinitev pogodbe Ob tem je bil na Hrvaškem že primer izkoriščanja tekstilnih delavcev. Ko je v državo s t. i. lohn poslom (opravljanje storitev za naročnika na lastnih strojih in z naročnikovim materialom, op. p.) prišel Benetton, so bili vsi navdušeni.

"Nato smo videli, kako so živeli delavci, ki so delali zanje: s komajda minimalno plačo in pogodbami za nedoločen čas," je opozorila Sanja Sarnavka, predsednica organizacije Hiša človekovih pravic.

"Če se je kdo pritožil, so mu prekinili pogodbo, saj je vedno čakalo vsaj še sto delavk, ki bi z veseljem tiho delale."

Obupani delavci Na Hrvaškem je okoli 300 tisoč brezposelnih in zato ni čudno, da se tekstilne delavke bojijo za svoje službe.

Po navedbah sindikalistov se sicer pritožujejo nad delovnimi pogoji in plačo, a iz strahu pred izgubo službe ne razmišljajo o tem, da bi karkoli storile.

Kljub temu so konec leta 2012 v Varteksu delavke stavkale zaradi neizplačanih plač.

Varteks mu je ukradel božič, direktorji pa vse preostalo Podobno se je zgodilo tudi letos, ko niso izplačali lanskih novembrskih in decembrskih plač.

Tedaj je javnost pretresla novica o poskusu samomora enega izmed delavcev Varteksa. Po 30 letih dela mu niso izplačali dveh plač. Obupan se je odločil za samomor in na mizi pustil pismo: "Odšel sem v gozd, da najdem svoj mir. Varteks mi je ukradel božič, direktorji pa jubilejno nagrado, plačo, potne stroške in dostojanstvo."

Na srečo ga je rešila sestra. Pozneje je dejal, da je 30 let s kolesom vsak dan vesel odšel na delo v Varteks in v zameno bi rad le malo pravičnosti.

Varteks z novimi posojili Tudi konec leta 2013 je Varteks dobil novo posojilo v višini deset milijonov evrov za ohranitev proizvodnje, država pa jim je odpisala 70 odstotkov davčnega dolga. Pri vsem tem so jim ugodili na podlagi predstečajne pogodbe, ki je na Hrvaškem nov institut za reševanje likvidnostnih težav podjetij. V njej pa je tudi zapisano, da se mora število delavcev v podjetju zmanjšati. Predvidevajo, da bo brez dela ostalo vsaj 700 šivilj. Zanašajo se na državo, ta pa ne načrtuje novih naročil Sindikalisti so prepričani, da so hrvaško tekstilno industrijo uničili prav lohn posli, ki prodajajo le delavske roke, ne pa znanja.

"Vsi strokovnjaki so odšli, ostali so le šivilje in direktorji. Tekstilna industrija ne proizvaja več dodane vrednosti, temveč le še lovi normo čim večje proizvodnje za čim manj denarja," meni Nenad Leček. Rešitve ne vidi v državnih posojilih, temveč v državnih naročilih, na primer uniformah za policijo ali vojsko. Hrvaški policisti sicer že nekaj let prosijo za nove uniforme, saj naj bi bile stare tako slabe kakovosti, da jih je prepovedano likati. Toda zaradi varčevanja hrvaška vlada v prihodnjem letu ne načrtuje naročila novih uniform.