Saborski poslanec HDZ ter bivši notranji minister in šef hrvaške obveščevalne službe Tomislav Karamarko je tudi uradno objavil kandidaturo za predsednika največje opozicijske stranke na Hrvaškem.
Karamarko je že peti član HDZ, ki je izzval sedanjo predsednico stranke Jadranko Kosor.
Karamarko je poudaril, da s svojo kandidaturo ni zabil noža v hrbet Kosorjevi
HDZ bo predsednika volila 20. maja v zagrebški koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, Karamarko pa je poudaril, da s svojo kandidaturo ni zabil noža v hrbet Kosorjevi. Zavrnil je tudi ugibanja, da so se v strankarske volitve vključile obveščevalne službe, kar je trdil eden izmed privržencev Kosorjeve Josip Salapić.
Dejstva, da je bil nekoč direktor obveščevalne službe, Karamarko ne vidi kot breme pri kandidaturi. Kot je spomnil, so tudi nekateri drugi bivši obveščevalci, kot so George Bush starejši, Hans-Dietrich Genscher, Klaus Kinkel ali Vladimir Putin, v svojih državah ustvarili odmevne politične kariere.
Bil je eden izmed najtesnejših sodelavcev nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića
Diplomirani zgodovinar Karamarko je politično kariero začel kot eden izmed ustanoviteljev HDZ konec 80. let prejšnjega stoletja, leta 1993 pa je iz stranke izstopil. Bil je eden izmed najtesnejših sodelavcev nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ko je ta zmagal na predsedniških volitvah leta 2000, nato pa je vodil obveščevalno službo.
Na povabilo nekdanjega premiera Iva Sanaderja je Karamarko po tragičnih dogodkih v Zagrebu - umorih 25-letne Ivane Hodak ter solastnika in urednika Nacionala Iva Pukanića -, sprejel položaj notranjega ministra, obnovljeno člansko izkaznico HDZ pa mu je slovesno izročila Kosorjeva nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami decembra lani.
HDZ na udaru zaradi številnih korupcijskih afer
HDZ je bila pred temi volitvami na udaru zaradi številnih korupcijskih afer. Sledil je njen najhujši poraz na parlamentarnih volitvah. Ta je pospešil razkroj monolitnosti stranke, ki je v minulih dveh desetletjih državo vodila 16 let.
Prvi, ki je javno izrazil nezadovoljstvo s Kosorjevo, je bil bivši minister za zdravje, sicer ginekolog iz Gospića, Darko Milinović, ki je eden od podpredsednikov stranke in tudi saborski poslanec.
Nato sta kandidaturi za predsednika HDZ potrdila še dva člana HDZ, ki sta prav tako aktivna zdravnika, gastroenterolog Milan Kujundžić in otorinolaringolog Drago Prgomet, ter diplomirani zdravnik Ivan Domagoj Milošević, ki je sicer uspešen podjetnik in saborski poslanec HDZ.
Diplomirana pravnica in bivša radijska novinarka Kosorjeva ima na svoji strani izkušanega starosto HDZ Vladimirja Šeksa in manjši del predsedstva HDZ, pa tudi večino strankinega podmladka in vojnih veteranov. Zaradi te podpore tudi upa na izvolitev za predsednico stranke.
Lojalnost Kosorjeve Sanaderju je pokazala, kako je delovala stranka
Na čelo HDZ, kot tudi na čelo vlade je Kosorjeva prišla julija 2009, potem ko jo je na vodilna položaja postavil njen predhodnik Sanader, ki je bil zatem obtožen več kaznivih dejanj korupcije ter zlorabe položaja in pooblastil. Lojalnost Kosorjeve Sanaderju je tudi pokazala, kako je delovala stranka, ki so jo dve desetletji vodili s trdno roko.
Dejstvo, da nikoli v zgodovini niso imeli večjega števila kandidatov za predsednika stranke, kot je videti tokrat, pa je prej posledica ostrih frakcijskih bojev kot znamenje demokratičnosti znotraj stranke, ki se rada ponaša z 220.000 člani.
Večina političnih analitikov ne pričakuje razpada HDZ
Večina političnih analitikov na Hrvaškem ne pričakuje razpada HDZ, ne izključujejo pa možnosti, da bi del nezadovoljnih po volitvah zapustil njene vrste. Sicer pa je bilo v zgodovini HDZ več primerov, ko so bivši člani organizirali nove stranke. Najbolj uspešna med njimi je Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki jo je po spopadu s Sanaderjem ustanovil kasneje pravnomočno obsojeni vojni zločinec Branimir Glavaš.
1
