Vrh G20 med Sirijo in finančnimi reformami

Najpomembnejša tema vrha bo zagon gospodarske rasti po svetu. Mednarodni denarni sklad (IMF) je julija oceno svetovne gospodarske rasti za letos znižal s 3,3 na 3,1 odstotka. Na dnevnem redu vrha G20 so tudi nadaljevanje razprave o utrditvi finančnega in davčnega nadzora, podnebne spremembe in boj proti korupciji, kakor tudi o varnosti hrane in investicijah ter strukturnih reformah IMF.

Rusija predlaga, da se v okviru G20 ustanovi neodvisen mednarodni inštitut proti korupciji, obstaja pa tudi možnost večjega formaliziranja dela odbora za finančno stabilnost, ki deluje v okviru G20 na področju nadzora nad mednarodnimi financami. Napoveduje se potrditev novih pravil za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so zakuhali krizo leta 2008, o čemer so se že dogovorili na ravni regulatorjev skupine G20. Članice skupine podpirajo predlog Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za nova pravila proti davčnim utajam, s čimer bi lahko napolnile svoje prazne proračunske malhe.

Na vrhu leta 2010 v Torontu so se članice G20 dogovorile o zmanjševanju nacionalnih dolgov. Na tej fronti je bilo malo doseženega, z izjemo Nemčije. Tokrat bo zelo nizko na agendi.

Vrh poteka v malce boljših mednarodnih gospodarskih razmerah kot več prejšnjih. Ameriško gospodarstvo počasi okreva, položaj se stabilizira tudi v zadnjih letih najbolj problematičnem območju EU, ki je v drugem četrtletju prvič po letu 2011 doseglo gospodarsko rast. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (EBRD) je za nekaj ključnih evropskih gospodarstev napovedi zvišala že za letos, prihodnje leto pa naj bi se okrevanje še okrepilo.

Gospodarska politika japonskega premierja Šinza Abeja, "Abenomika", se je za zdaj pokazala za uspešno, saj se deflacija na Japonskem umirja, izvoz pa raste, prav tako gospodarstvo zadnja tri četrtletja zapored, borzni indeks Nikkei pa podira rekorde. Nekateri podatki iz Kitajske so spodbudni in kažejo na nov zagon v drugem največjem nacionalnem gospodarstvu na svetu.

Vprašanje je, kako bo pričakovan skorajšnji konec stimulacijske politike ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) vplival na gospodarstva hitro rastočih držav, ki so imela veliko koristi od viška denarja na trgih zaradi te politike. Skupina Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) se dogovarja za ustanovitev posebnega 100 milijard dolarjev vrednega sklada za ublažitev posledic likvidnostnih pritiskov in finančno stabilnost.

Voditelji se ne bodo mogli izogniti Siriji in napadu, ki se napoveduje zaradi kemičnega orožja, ki naj bi ga nad svojim prebivalstvom uporabil sirski predsednik Bašar Al Asad. Predsednik ZDA Barack Obama je napovedal posredovanje, ki pa ga ne bo mogel izpeljati z odobritvijo Varnostnega sveta Združenih narodov, saj Rusija in Kitajska napovedujeta blokado.

Odnosi med Washingtonom in Moskvo niso napeti le zaradi Sirije, temveč tudi zaradi azila, ki ga je Rusija dala Edwardu Snowdnu, nekdanjemu pogodbeniku Agencije za nacionalno varnost (NSA). Zaradi spora je ameriška vlada odpovedala načrtovano dvostransko srečanje predsednika Baracka Obame in gostitelja vrha, ruskega predsednika Vladimirja Putina. Verjetno bo vseeno prišlo do neformalnega pogovora med voditeljema, na katerem bi Obama lahko ruskega kolega poskušal prepričati glede posredovanja v Siriji.