V ZDA prepovedali hamburger in napovedali vojno Nemčiji

Prva svetovna vojna (1914–1918), stoletnico njenega izbruha se spominjamo letos, je spremenila tudi svetovna razmerja moči. Na vrh so se namesto opešane Velike Britanije, ki je dolga desetletja vladala svetu, povzpele ZDA.

Pacifisti proti atlanticistom Američani sami so po začetku velike vojne oziroma prve svetovne vojne dolgo časa omahovali. Izoblikovala sta se dva tabora – zagovorniki nevtralnosti in tako imenovani atlanticisti, ki so zagovarjali vstop v vojno na strani antantnih sil, Velike Britanije in Francije.

Čeprav je velik del Američanov simpatiziral z antantnimi silami, še zlasti po tem, ko so nemške podmornice maja 1915 potopile britansko ladjo Lusitanio, na kateri so bili tudi ameriški potniki, pa so bili najprej močnejši in vplivnejši zagovorniki nevtralnosti.

Ameriški demokratski predsednik Woodrow Wilson je na volitvah leta 1916 celo premagal republikanskega protikandidata Charlesa Evansa Hughesa s protivojnimi slogani. Njegovi podporniki so o Wilsonu razglašali, da je ZDA obvaroval pred vstopom v vojno (He kept us out of war).

Za nevtralnost verski voditelji, ženske, Irci, Nemci … Proti vstopu v vojno so bili skoraj vsi verski voditelji (razen voditeljev episkopalne cerkve), nasprotovale so ji tudi ženske, zlasti matere – leta 1915 je bila ena od najbolj priljubljenih pesmi v ZDA protivojna I Didn't Raise My Boy to Be a Soldier (Nisem vzgojila svojega sina, da bi postal vojak).

Zagovorniki nevtralnosti so bile tudi posamezne etnične skupnosti. Ameriški Irci niso bili navdušeni, da bi ZDA vojaško podprle britanski imperij, ki je zatiral njihove rojake na Irskem (leta 1916 je tam izbruhnil tako imenovani velikonočni upor Irske republikanske armade, ki so ga Britanci krvavo zatrli).

Proti vstopu v vojno so bili tudi ameriški Nemci, ki so bili najštevilnejša neangleško govoreča skupnost v ZDA. Ta večdesetmilijonska skupnost, ki je izdajala na stotine nemških časopisov in vzpostavila številne župnijske – katoliške in luteranske – nemške osnovne šole, je bila po izbruhu vojne na udaru zagovornikov Velike Britanije.

Hamburgerji postali zrezki svobode, hrenovke klobase svobode V številnih ameriških zveznih državah so prepovedali uporabo nemškega jezika v šolah in javnosti, zažigali so nemške knjige, preimenovali so nemške ulice in mesta z nemškim imeni (Berlini v raznih ameriških zveznih državah, Germantowni …). Ameriški orkestri tudi niso več izvajali del Beethovna, Bacha in Mozarta. Podobno je bilo v carski Rusiji, kjer so leta 1914 Sankt Peterburg preimenovali v Petrograd, ali v britanskem imperiju, kjer so nemške ovčarje preimenovali v alzaške ovčarje.

Protinemštvo v ZDA se je pokazalo tudi v preimenovanju nemško zvenečih jedi (podobno kot je pred leti, ob napadu na Irak, french fries postal freedom fries). Hamburger je tako na primer postal zrezek svobode (liberty steak) oziroma salisburyjevski zrezek (salisbury steak), hrenovke, v angleščini frankfurters, so postale klobase svobode, liberty sausages.

Ameriški Judje so bili usmerjeni precej pronemško, saj sta se Nemčija in Avstro-Ogrska bojevali zoper carsko Rusijo, kjer so Jude zatirali. Številni Judje, ki so živeli na ozemlju carske Rusije, so tako nemške in avstro-ogrske vojake pričakali kot osvoboditelje, ki so jih rešili ruskih kozakov in njihovih pogromov. Britanska Balfourjeva deklaracija iz novembra 1917, ki je Palestino razglasila za judovski narodni dom, je bila poskus, da bi Jude po svetu pridobili za antanto.

Leta 1917 se je ameriška tehtnica nagnila na stran vojne Vstop v vojno na strani Velike Britanije so podpirali Američani, ki so bili angleškega oziroma britanskega rodu. Vojno so zagovarjali tudi ameriški Italijani, saj je njihova domovina leta 1915 vstopila v vojno na strani antante, ter tudi priseljenci, katerih rodna dežela je bila del Avstro-Ogrske – Čehi, Slovaki, tudi Poljaki, ki so upali na obnovo Poljske. Proti centralnim silam (Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija) so bili tudi ameriški Grki in Armenci, ki so se želeli osvoboditi otomanskega jarma.

Preobrat se je zgodil leta 1917. Na vzhodu stare celine se je lomila od vojne izmučena Rusija. Februarja 1917 je izbruhnila februarska revolucija, car Nikolaj II. je odstopil. Carizma je bilo konec. Oktobra istega leta so oblast v Rusiji s tako imenovano oktobrsko revolucijo prevzeli boljševiki.

Nemčija je na začetku leta 1917 razglasila podmorniško vojno brez omejitev, torej neomejeno potapljanje vseh ladij v morjih okoli Velike Britanije in Irske, s katero je želela Veliko Britanijo odrezati od oskrbe po morju in jo prisiliti v vdajo, še preden bi v vojno posegli Američani.

Nemci Mehičanom obljubljali Teksas, Novo Mehiko in Arizono Sodu pa je dno izbil tako imenovani Zimmermannov telegram. Britanski obveščevalci so prestregli in dešifrirali telegram, ki je ga je nemški zunanji minister Arthur Zimmermann poslal nemškemu veleposlaniku v Mehiki.

V telegramu je Zimmermann naročil veleposlaniku, naj v primeru, če bodo ZDA razglasile vojno Nemčiji, mehiški vladi obljubi vrnitev Teksasa, Arizone in Nove Mehike, če bodo Mehičani sklenili zavezništvo z Nemčijo in napadli ZDA.

Wilson, ki se je zbal, da ob nemški zmagi pod nadzor Nemčije ne bi prišla samo stara celina, ampak tudi ameriška, je sklenil, da bodo ZDA napovedale vojno Nemčiji.

Vojna, ki naj bi končala vse vojne Wilson je zato zaprosil kongres, da ZDA vstopijo v vojno, ki bo končala vse vojne (a war to end all wars) in bo naredila svet varnejši za demokracijo. Kongres je Wilsonovemu predlogu pritrdil in Nemčiji 6. aprila 1917 napovedal vojno.