Belgijski premier Yves Leterme je v ponedeljek zvečer kralju Albertu II. ponudil odstop svoje vlade zaradi neuspeha pri poskusa dogovora o reformi, s katero bi Flandrija dobila več avtonomije.
Kralj je svoj odgovor zaenkrat zadržal.
Odločitev Alberta II. lahko pomeni bodisi, da želi še prepričati krščansko-demokratskega premiera, naj ostane na položaju, kar je malo verjetno, bodisi, da potrebuje še nekaj časa za posvete in razmislek o načinu, kako bi preprečil, da država spet pade v politično krizo. Iz kraljeve palače so davi sporočili, da kralj še preučuje premierovo odločitev in da bo takoj začel posvete s političnimi voditelji.
Brez dogovora o veliki reformi države
Letermeu, nekdanjemu ministrskemu predsedniku flamske regije, v ponedeljek ni uspelo doseči dogovora med flamsko in francosko govorečo skupnostjo o veliki reformi države. Ob nastopu položaja konec marca si je namreč 15. julij zastavil za skrajni datum za dosego dogovora med flamskimi in francosko govorečimi strankami o večji avtonomiji Flandrije na področjih davčne politike, socialne varnosti in politike zaposlovanja.
"Izkazalo se je, da so vizije med skupnostma, ki zadevajo nujno vzpostavitev novega ravnovesja v naši državni konstrukciji, nezdružljive," je Leterme povedal v sporočilu. Ob tem je še izrazil mnenje, da "reforma države ostaja nujen element vladnega dogovora" ter da bo z njim ali brez njega v Belgiji ostalo vprašanje "skupnosti".
Flandrija zahteva več avtonomije
Flamske stranke v Belgiji predstavljajo 60 odstotkov izmed 10,5 milijona Belgijcev, francosko govoreče pa preostalih 40. Flandrija, najbogatejša regija v državi, zahteva večjo avtonomijo na področju zaposlovanja in socialne varnosti. Francosko govoreče stranke so sprejele pogajanja o njihovi zahtevi pod pogojem, da ne bo pod vprašaj postavljena "narodna solidarnost".
Država se je pred tem z devetmesečno vladno krizo soočala od parlamentarnih volitev junija lani do končnega oblikovanja petstranskarske vladne koalicije marca letos, ki so jo sestavljali predstavniki konservativcev in liberalcev iz obeh večjih delov države, flamskega severa in francoskega juga, ter francosko govoreči socialisti.
Vladna koalicija oblikovana šele marca
Na lanskih junijskih volitvah je presenetljivo zmagal Leterme, pripadnik flamsko govoreče večine, koalicijska pogajanja pa so se nato zapletla, saj pripadniki flamsko govoreče večine in francosko govoreče manjšine niso uspeli najti skupnega jezika. Decembra je po več neuspelih poskusih Leterme opustil oblikovanje vlade, kralj pa je Guya Verhofstadta, dotedanjega premiera, imenoval za premiera začasne vlade, dokler Letermeu ne uspe oblikovati vladne koalicije. To mu je nato uspelo šele marca letos.
4
