Umrl nekdanji makedonski predsednik Kiro Gligorov

Makedonska vlada je ob smrti Gligorova za torek razglasila dan žalovanja. Makedonski premier Nikola Gruevski pa je v sporočilu za javnost poudaril, da bodo dejanja Gligorova ostala zapisana v makedonski zgodovini ter v kolektivnem spominu naroda in državljanov. "Makedonija je postala samostojna po mirni poti tudi zaradi modre politike Gligorova" Iz regije pa že prihajajo izrazi sožalja ob smrti nekdanjega makedonskega državnika. Nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić je v sožalnem pismu makedonskemu predsedniku Gjorgeju Ivanovu med drugim poudaril, da je Makedonija postala samostojna po mirni poti tudi zaradi "modre politike" Gligorova. Sožalne brzojavke sta Ivanovu med drugim poslala tudi srbski predsednik Boris Tadić in hrvaški predsednik Ivo Josipović, hrvaški premier Zoran Milanović pa je izrazil sožalje makedonskemu kolegu Gruevskemu.

Pokopali ga bodo v torek Kot so sporočili iz njegovega urada, je umrl na svojem domu, pokopali pa ga bodo v torek na skopskem pokopališču v ožjem družinskem krogu.

Kiro Gligorov je bil nekdanji član predsedstva SFRJ in prvi predsednik samostojne Makedonije. Med drugim je preživel poskus atentata in se vpisal v Giunessovo knjigo rekordov kot najstarejši predsednik kake države na svetu.

Kiro Gligorov je pred vstopom v politiko delal kot pravnik v eni izmed zasebnih bank, po izbruhu druge svetovne vojne pa se je leta 1941 pridružil partizanskemu gibanju, piše spletna Wikipedia. Po vojni je deloval v jugoslovanski vladi, bil med leti 1946 in 1947 njen sekretar, med leti 1952 in 1953 namestnik finančnega ministra ter med leti 1953 in 1955 namestnik direktorja Zveznega inštituta za gospodarsko načrtovanje. Sledilo je obdobje njegovega delnega umika iz vladnih krogov, kamor se je kot finančni minister vrnil leta 1962. To mesto je zasedal do leta 1967, ko je postal podpredsednik zvezne vlade.

Zagovornik uvajanja tržne ekonomije Gligorov je bil zagovornik uvajanja tržne ekonomije v Jugoslaviji in kot takšen tudi član skupine, ki je v 60-ih letih 20. stoletja v SFRJ oblikovala prve tovrstne reforme. Do dejanske implementacije teh reform sicer ni prišlo, saj so se oblasti prestrašile njihovih političnih posledic.

Nato je sledilo skoraj 15-letno obdobje, v katerem se Gligorov ni pojavljal v politični javnosti, temveč se je posvečal znanstveno-raziskovalnemu delu. V politiko se je vrnil šele leta 1989, ko je napočil čas za spremembe, in ko ga je v zvezno vlado, ki si je začela prizadevati za gospodarske reforme, poklical takratni premier Ante Marković. To je obdobje vrnitve Gligorova na makedonsko politično prizorišče, kjer se je zavzemal za večstrankarske volitve in uveljavitev modela tržnega gospodarstva na republiških tleh. 27. januarja 1991 je bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Makedonije.

Makedonija je 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost in postala tako rekoč edina nekdanja jugoslovanska republika, ki se tako ali drugače ni zapletla v spopade z Jugoslovansko ljudsko armado. Na prvih splošnih predsedniških volitvah oktobra 1994 je bil Gligorov ponovno izvoljen za predsednika s petletnim mandatom. Gligorov je bil odločen zagovornik enakopravne zastopanosti Albancev, ki tvorijo veliko etnično skupino, v političnem življenju Makedonije.

Preživel je atentat Kiro Gligorov je 3. oktobra 1995 preživel atentat. Pred hotelom Bristol v Skopju je eksplodiral avtomobil bomba prav v trenutku, ko se je mimo pripeljala predsednikova limuzina. V atentatu je življenje izgubil šofer, Gligorov pa je bil težko ranjen in je na eno oko oslepel. Odgovornosti za atentat ni prevzela nobena organizacija, obstajajo pa špekulacije, da je bil atentat posledica neuspešnih pogajanj med Gligorovim in Slobodanom Miloševićem, ki so potekali mesec dni pred eksplozijo. Po drugih špekulacijah pa naj bi bil Gligorov žrtev močne multinacionalne družbe s sedežem v Bolgariji, vendar za to trditev ni nobenih dokazov. Kiru Gligorovu je mandat potekel 19. novembra 1999, na naslednjih volitvah pa je zmagal Boris Trajkovski.