Ponedeljek, 22. 12. 2025, 15.21
3 ure, 21 minut
Umrl avstrijski slikar Arnulf Rainer
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
Leta 1950 je ustanovil Hundsgruppe, ki je delovala le kratek čas. Eksperimentiral je s slikanjem na slepo, slikanjem z zaprtimi očmi, ustvarjal dela pod vplivom alkohola in drog ter preučeval umetnost duševno bolnih.
V 97. letu starosti je umrl avstrijski slikar Arnulf Rainer. Umetnik, ki je najbolj znan po svojih preslikavah slik in fotografij, je v četrtek umrl v zvezni deželi Gornja Avstrija, poročajo tuje tiskovne agencije. V 70. letih preteklega stoletja je sodeloval na razstavi documenta 6 in zastopal Avstrijo na Beneškem bienalu.
Direktor dunajskega muzeja Albertina Ralph Gleis je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa Rainerja označil za "enega najpomembnejših avstrijskih umetnikov našega časa". Kot je dodal, je umetnik svoja čustva in doživljanje izražal skozi abstraktne oblike in ekspresivne geste.
Na mednarodni umetniški sceni je Rainer veljal za avstrijskega provokatorja, nagnjenega k mrakobnosti. "Želel sem slikati specifične teme. A vse, na kar sem lahko mislil, je bila črna, črna, črna," je nekoč povedal. Pod vplivom francoskih nadrealistov in informela je v 50. in 60. letih preteklega stoletja razvil svoj edinstven vizualni jezik.
"Z mano ravnajo kot z mrtvim umetnikom"
Njegova prepoznavnost je rasla, nagrade so se vrstile, vodilni svetovni muzeji so pograbili njegova dela. "Z mano ravnajo kot z mrtvim umetnikom," je dejal leta 2014 v luči velikega zanimanja za njegovo umetnost.
Njegova prepoznavnost je rasla, nagrade so se vrstile, vodilni svetovni muzeji so pograbili njegova dela. "Z mano ravnajo kot z mrtvim umetnikom," je dejal leta 2014 v luči velikega zanimanja za njegovo umetnost.
Sprva barvite slike z veselim vzdušjem, ki so postajale vse temnejše
Njegove zgodnje, barvite slike je zaznamovalo veselo vzdušje. A kmalu je umetnik razvil prepričanje, da kakovost in resničnost slike rasteta le, ko ta postaja vse bolj temna. Njegova pogosto enobarvna dela nosijo naslove, kot sta Črno preslikavanje (1958) ali Preslikavanje črno-belo (1961). V delu Črni žlebovi (1974) figura napol golega moškega, poslikana z grobimi potegi čopiča in pljuski črne barve, vzbuja občutenje trpljenja.
Rainer se je lotil tudi del starih mojstrov. Mone Lize Leonarda da Vincija in Van Goghovega avtoportreta se je na svoj edinstven način lotil z debelimi potezami čopiča.
Rainer se je rodil 8. decembra 1929 v Badnu blizu Dunaja. Močno so ga zaznamovale izkušnje v popravnem domu, kjer je bil med letoma 1940 in 1944. Namesto poslušnosti je tam razvil uporništvo. Bil je izjemno nadarjen ter bil sprejet na dve umetniški akademiji, a je obe zapustil že po nekaj dneh, saj je menil, da mu učitelji delajo krivico.
Slikal na slepo ter pod vplivom alkohola in drog
Leta 1950 je ustanovil Hundsgruppe, ki je delovala le kratek čas. Eksperimentiral je s slikanjem na slepo, slikanjem z zaprtimi očmi, ustvarjal dela pod vplivom alkohola in drog ter preučeval umetnost duševno bolnih.
Od leta 1963 je delal v ateljejih v Berlinu, Münchnu, Kölnu in končno na Dunaju. Novembra 1978 je prejel veliko avstrijsko državno nagrado.
Trinajst let je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Potem ko so leta 1994 neznanci poškodovali 36 slik v njegovem ateljeju na akademiji, se je upokojil.
"Brezkompromisni" umetnik
Direktor Dunajskega muzeja akcionizma Klaus Albrecht Schröder je Reinerja opisal kot "brezkompromisnega" ter dodal, da je Avstrija izgubila "enega najradikalnejših inovatorjev mednarodne povojne umetnosti", še piše dpa.
