Turški protestniki po srečanju z vlado napovedujejo nove proteste

Protestniki v Turčiji bodo nadaljevali svojo "bitko", dokler vlada ne izpolni njihovih zahtev, so poudarili voditelji iniciative Taksim po srečanju z namestnikom turškega premiera Bulentom Arincom.

Med zahtevami iniciative so ohranitev parka Gezi v Istanbulu, na mestu katerega želijo oblasti zgraditi nakupovalno središče, ter prenehanje uporabe solzivca. Policijski načelniki, ki so odgovorni za nasilje in pritiske, morajo biti odstavljeni s položajev.

"Turčija ni drugorazredna demokracija" Medtem pa je turški zunanji minister Ahmet Davutoglu stopil v stik z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem in izrazil nestrinjanje z nedavnimi izjavami Washingtona. ZDA so namreč v torek izrazile zaskrbljenost zaradi ravnanja Ankare v primeru protestov. "Turčija ni drugorazredna demokracija," je poudaril Davutoglu v telefonskem pogovoru s Kerryjem. Zatrdil je še, da je ravnanje turške policije stvar preiskave. Sicer pa naj bi Davutoglu po besedah neimenovanega diplomata Kerryju zagotovil še, da protesti niso "neobičajni". Primerjal jih je z gibanjem Okupiraj Wall Street, ki se je v ZDA pojavilo leta 2011.

Kot je za turško tiskovno agencijo povedal vodja opozicijske Republikanske ljudske stranke, naj bi policija aretirala ljudi zaradi pozivanja k protestom, aretacije pa so sledile premierjevi izjavi, da Twitter predstavlja grožnjo in da ga nekateri uporabljajo za širjenje laži.

"Če je to zločin, smo ga zagrešili vsi," je poudaril predstavnik opozicijske republikanske stranke v Izmirju Ali Engin po srečanju s predstavniki policije. Oblasti sicer iščejo še več ljudi, ki naj bi sodelovali pri organizaciji protestov.

Medtem ko premier Recep Tayyip Erdogan ne odstopa od ostre retorike – na obisku v Maroku je dejal, da bodo težave rešene takoj, ko se vrne domov –, so besede podpredsednika vlade Bülenta Arinca precej bolj spravljive, saj se je protestnikom opravičil za policijsko uporabo sile. Opravičila se je tudi turška televizija NTV, ki sprva o protestih ni poročala, zaradi česar je nekaj zaposlenih protestno dalo odpoved.

Številni verjamejo, da turška vlada omejuje dostop do spleta, da bi preprečila nenadzorovano širjenje informacij o protestih.

Na protestih sta do zdaj umrli dve osebi, po podatkih nevladnih organizacij pa je bilo 2.800 ljudi ranjenih, 791 pa priprtih. Okoli 500 naj bi jih že izpustili. Po podatkih podpredsednika vlade je bilo ranjenih 244 policistov in zgolj 64 protestnikov, drugi pa naj bi povzročili za 28,3 milijona evrov škode.

Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki je v znak solidarnosti v torek začela dvodnevno stavko, se bo v stavki in na protestih pridružila še večja Konfederacija sindikatov revolucionarnih delavcev (Disk), ki ima 420.000 članov.

Turčija dobro založena s solzivcem Turčija je v zadnjih 12 letih uvozila za 16 milijonov evrov solzivca, večinoma iz ZDA in Brazilije. Med letoma 2000 in 2012 je tako nakopičila za 628 ton plinov za nadzorovanje protestniških množic.

Vpogled v ravnanje s protestniki so zahtevali tudi Združeni narodi, njihova pisarna za človekove pravice v Turčiji je namreč zaskrbljena zaradi uporabe pretirane sile proti protestnikom, tudi zaradi uporabe solzivca in vodnega topa.