Srdjan Cvjetović

Ponedeljek,
29. 11. 2010,
17.46

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Ponedeljek, 29. 11. 2010, 17.46

8 let

Tudi Piranski zaliv v dokumentih WikiLeaks?

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Razkriti ameriški dokumenti na strani WikiLeaks so zanetili veliko zanimanja tudi na Hrvaškem, ki so jo, kot kaže, Američani budno spremljali.

Nemški Der Spiegel omenja, da se kar 1686 dokumentov nanaša na Hrvaško, kar je več kot na katerokoli drugo državo v regiji, a dodatnih podrobnosti o vsebini (še) niso navedli. Najstarejša od teh listin je iz avgusta leta 1991, večina pa jih izvira med letoma 2006 in 2009, ko je bila Hrvaška v sklepnem obdobju pristopnih pogajanj za Severnoatlantsko vojaško zvezo (NATO).

Britanski The Guardian navaja, da gre za brzojavke, ki jih je ameriško veleposlaništvo v Zagrebu odposlalo zunanjemu ministrstvu v Washington, omenjajo pa tudi poročilo, kjer so se septembra lani med drugim dotaknili napredka v reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško.

Na dan Sanadarjevega poskusa prevrata kar štiri brzojavke Razkrivanje vsebine listin o Hrvaški, ki segajo vse do prvih dni osamosvojitve, bo zagotovo veliko povedalo tudi o stališčih Združenih držav Amerike do vojn v nekdanji Jugoslaviji, a tudi najnovejši dogodki na Hrvaškem so bili Američanom zagotovo zanimivi. Tako so 3. januarja letos, na dan, ko je nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader poskusil s prevratom v svoji nekdanji stranki, odposlali štiri brzojavke.

Hrvaški minister za notranje zadeve Tomislav Karamarko meni, da je številka dokumentov pretirana in ob tem potrjuje, da je težava "curljanja" listin prisotna ter da gre "za pojav, ki ga lahko samo obsodimo." Ni želel odgovoriti, ali je vedel za takšno zbiranje podatkov: "V svetu je običajno, da države zbirajo podatke o drugih državah; predvsem bi morali poznati značaj teh listin, a naša nacionalna varnost s tem nikakor ni ogrožena."