Tine Kračun: Visoki davki znižujejo tuje in domače naložbe

Tine Kračun z ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR) je poudaril, da je namen njihove študije Analize stopenj in trendov tujih neposrednih investicij v državah jugovzhodne in srednje Evrope, da tuje naložbe niso samo stvar privatizacije državnega premoženja, ampak da je treba tudi vzpostaviti okolje, ki je privlačno za tuje in domače naložbe.

Pomembne zlasti naložbe za vzpostavitev novih podjetij Pri tem je pomembno, da Slovenija ustvari ugodno okolje zlasti za t. i. greenfield investicije, tj. začetne naložbe oziroma naložbe za vzpostavitev podjetij, saj ravno te naložbe ustvarjajo nova delovna mesta in spodbujajo gospodarsko rast – tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje, da se bo izvlekla iz krize.

Po omenjeni študiji je imela Slovenija v obdobju med letoma 2003 in 2012 za 7,5 milijarde ameriških dolarjev (5,6 milijarde evrov) tujih neposrednih investicij oziroma so tuje neposredne investicije predstavljale 1,76 odstotka desetletnega bruto domačega proizvoda (BDP), kar Slovenijo postavlja na zadnje mesto med državami srednje in jugovzhodne Evrope.

Slovenijo moramo narediti prijazno naložbam Kot je pojasnil Kračun, tuji vlagatelji kot razloge za majhen delež tujih naložb navajajo kompleksno in neučinkovito prostorsko zakonodajo, visoke davke, toge razmere na trgu dela, slabo plačilno disciplino in neučinkovit sodni sistem. Prav na teh področjih morajo nastati izboljšave, če želimo privabiti nove naložbe.

Slovenija mora pogledati, kaj so storile države, ki imajo več tujih naložb, in sprejeti podobne ukrepe. Pri tem potencial naše države ni poceni delovna sila, ampak moramo ponujati izobraženo delovno silo za visoko donosne storitve. Glede davkov, ki se zadnje leto v Sloveniji višajo oziroma se uvajajo novi davki (DDV, nepremičninski davek …), je Kračun povedal, da visoki davki znižujejo tako tuje kot domače naložbe.

Arabske in ruske naložbe na zahodnem Balkanu se krepijo, slovenske manjšajo Študija ISR ugotavlja povečane naložbe arabskih in ruskih vlagateljev na zahodnem Balkanu: letalski prevoznik Etihad iz Združenih arabskih emiratov, ki je prevzel srbski JAT, ruske naložbe v Južni tok, Sberbanka, katarske naložbe na Hrvaškem in BiH ... Kakšnih večjih arabskih naložb v Sloveniji študija ni zaznala. Kot je opozoril Kračun, Slovenija nima preveč tesnih odnosov z arabskimi državami, kar pove že podatek, da ima od teh držav samo Egipt veleposlaništvo v naši državi.

Na zahodnem Balkanu so pomemben vlagatelj tudi slovenska podjetja, pri čemer pa študija ugotavlja, da so vlaganja rastla do leta 2007, s prihodom krize pa so se zmanjšala.