Aleš Žužek

Torek,
4. 11. 2014,
12.10

Osveženo pred

8 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 4. 11. 2014, 12.10

8 let, 12 mesecev

Švicarska "zlata bomba" lahko zatrese svet

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Švicarji se bodo na referendumu odločali, ali bo švicarski frank spet vezan na zlato. Morebitna zmaga zagovornikov bo pognala ceno zlata k višku in pretresla mednarodni denarni sistem.

Zagovorniki t. i. zlate pobude, katerih slogan je "rešimo švicarsko zlato", predlagajo, naj Švicarska centralna banka (SNB) ne prodaja več svojih zlatih rezerv, ampak da mora imeti najmanj 20 odstotkov svojih deviznih rezerv v zlatu (trenutno jih ima 7,5 odstotka).

Mednarodni denarni trgi so v skrbeh Javnomnenjske ankete nakazujejo, da lahko pobudo švicarski volivci na referendumu 30. novembra celo potrdijo. Če zagovorniki zmagajo, bodo imeli finančniki v denarnih ustanovah v Švici in drugod po svetu zaradi skrbi krajši spanec, piše nemški časnik Die Welt.

Švica ima 1.040 ton zlatih rezerv, kar po trenutni tržni vrednosti zlata pomeni okoli 32 milijard evrov. Švicarske devizne rezerve skupaj znašajo 395 milijard evrov. Da bi dosegli 20 odstotkov, bi morali Švicarji kupiti najmanj 1.500 ton zlata (če upoštevamo trenutno ceno zlata). Na svetu na letu pridobijo okoli 2.800 ton zlata.

Skok cene zlata Tudi če bo morala SNB do 20 odstotkov priti šele v petletnem časovnem obdobju, kot predlagajo zagovorniki zlate pobude, bo to pomenilo, da bodo morali švicarski centralni bankirji kupiti desetino svetovne letne proizvodnje zlata.

To bo vplivalo na mednarodni denarni sistem in na svetovni trg s surovinami. Če bo pobuda izglasovana, lahko cena zlata poskoči za od deset do 15 odstotkov, ocenjuje Folker Hellymer, glavni ekonomist na Bremer Landesbank.

Švicarji prodajali zlato, Rusi in Kitajci so ga kupovali V zadnjem desetletju je SNB spadala med največje prodajalce zlata na svetu (samo od leta 2010 je prodala 1.300 ton plemenite kovine). Švicarski centralni bankirji so denar od prodanega zlata naložili v nakup ameriških državnih obveznic. Zlata niso prodajali samo Švicarji, ampak tudi nemška Bundesbank in angleška Bank of England.

Nasprotno pa sta zlato kupovali Kitajska in Rusija. Ti državi sta na lestvici držav z največjimi zlatimi rezervami prehiteli Švico in jo potisnili na sedmo mesto. Na omenjeni lestvici sicer vodijo ZDA (8.135,5 tone), sledijo Nemčija (3.384 ton), Italija (2.451 ton), Francija (2.435 ton), Rusija (1.094,7 tone) in Kitajska (1.054,1 tone).