Svet da za vojske bajne milijarde, Slovenija vse manj milijonov

Stockholmski mirovni institut (SIPRI - Stockholm International Peace Research Institute) v svojem poročilu za lani navaja, da izdatki za vojsko (izdatki za orožje, enote, podporno in administrativno osebje, raziskave, vzdrževanje in konstrukcijske projekte) po svetu znašajo 1,747 milijarde dolarjev (1,263 milijarde evrov).

Lani se je skupni izdatek po svetu za vojske zmanjšal za 1,9 odstotka. Padec globalnega izdatka za vojsko je posledica zmanjšanja vojaških proračunov zahodnih držav na čelu z ZDA, čeprav so druge regije po svetu precej povečale svoje vojaške izdatke.

Nato ostaja največji kupec orožja Zmanjšanje izdatka ZDA za vojsko (lani se je zmanjšal za 7,8 odstotka na 640 milijard dolarjev oz. 463 milijard evrov) gre pripisati predvsem zmanjšanju ameriškega obrambnega proračuna, ki je posledica umika ZDA iz Iraka, začetka umika iz Afganistana ter učinkov avtomatskih proračunskih zmanjšanj, ki jih je kongres sprejel leta 2011.

ZDA so odgovorne za več kot tretjino vojaških izdatkov, čeprav so jih lani oklestile. A ZDA niso edina država, ki je lani za vojsko namenila manj. Z izjemo Nemčije in Poljske članice Nata v zahodni Evropi v zadnjih letih zaradi krize krčijo vojaške proračune. Kljub krčenju pa Nato ostaja največji kupec orožja na svetu.

Evropa vse manj namenja za vojsko V Evropi so od leta 2008 izdatke za vojsko za več kot desetino zmanjšale Avstrija, Belgija, Grčija, Irska, Italija, Nizozemska, Španija in Velika Britanija ter vse srednjeevropske države z izjemo Poljske. Kljub nezavidljivemu gospodarskemu položaju Francija vzdržuje vojaške izdatke na približno enaki ravni.

Lani so v Evropi svoje vojaške izdatke najbolj povečale Ukrajina (16 odstotkov), Belorusija (15 odstotkov), Latvija (9,3 odstotka) in Švica (devet odstotkov), najbolj pa v primerjavi z letom 2012 zmanjšale Španija, Albanija (obe za – 13 odstotkov) in Madžarska (- 12 odstotkov).

SV v štirih letih ob skoraj 200 milijonov evrov Slovenija je leta 2012 za vojsko (SV) namenila 312 milijona evrov, lani pa 275 milijona evrov (zmanjšanje za 11,8 odstotka). Država tudi letos nadaljuje trend zmanjševanja vojaškega proračuna, v katerega je letos namenila 266 milijona evrov, kar je 187 milijonov evrov manj kot leta 2010 (več v spodnjem grafu).

Če ZDA lani ne bi zmanjšale vojaškega proračuna, bi bil globalni izdatek za vojsko za 1,8 odstotka večji kot leto poprej, saj je večina (nezahodnih) držav zvišala svoje proračune za vojsko. Za ZDA ostali trije največji vojaški porabniki – Kitajska, Rusija in Savdska Arabija – so vse občutno povečale proračune za vojsko. Omenjene države so med 23 državami, ki so od leta 2004 več kot podvojile vojaške proračune.

Prvič v 15 letih je ruski vojaški proračun (lani se je povečal za 4,8 odstotka) izražen kot odstotek BDP-ja višji od ameriškega, kar kaže na prizadevanje Moskve, da okrepi svojo vojaško moč, ki je po razpadu Sovjetske zveze močno padla.

Rusi in Kitajci želijo konkurirati ZDA SIPRI je rusko vojsko po moči uvrstil na tretje mesto, za ameriško in kitajsko. Pri tem gre zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov bolj za ugibanje. Predvsem podatki o kitajskem vojaškem proračunu so precej netransparentni, zato je težko ugotoviti, za kaj je azijska velesila namenila največji del vojaškega proračuna, ki se je lani povečal za 7,4 odstotka.

Zaradi kitajskega višanja vojaških izdatkov je zaskrbljena celotna regija. Japonska je zaradi napetosti s Kitajsko lani končala večletno politiko počasnega zmanjševanja vojaškega proračuna, največje povečanje v regiji pa je lani imel Afganistan, ki je za vojsko namenil 77 odstotkov več finančnih sredstev kot leto poprej.

Strokovnjaki menijo, da je rusko in kitajsko večanje proračuna odgovor na ameriško (vojaško) prevlado po koncu hladne vojne.

Lani se je večanje vojaških proračunov nadaljevalo na Bližnjem vzhodu in sicer za štiri odstotke ter doseglo okoli 150 milijard dolarjev (108 milijard evrov). Trend višanja proračuna zadnjih nekaj let ni posledica zgolj napetega političnega položaja temveč tudi višjih prihodkov od prodaje nafte. Savdska Arabija (lani zvišanje proračuna za 14 odstotkov na 67 milijarde dolarjev oz. 48 milijard evrov) ima četrti največji vojaški proračun na svetu (lani je poskočila s sedmega mesta in preskočila Veliko Britanijo, Japonsko in Francijo) preko katerega se naftni dohodki pretakajo na zasebne račune voditeljev. Bahrajn je izdatke za vojsko lani povečal za 26 odstotkov, Irak, ki na novo vzpostavlja svojo vojaško infrastrukturo, pa za 27 odstotkov.

V primerjavi z letom 2012 je Afrika lani vojaške proračune v povprečju povečala za 8,3 odstotka na ocenjenih 44,9 milijarde dolarjev (32 milijard evrov). Oboroževalna tekma je vse hitrejša tudi v osrednji Ameriki, po ugotovitvah SIPRI-ja predvsem zaradi vojne proti narko kartelom.