Nedelja, 30. 7. 2017, 13.33
6 let, 7 mesecev
Zemlja po sodnem dnevu
Šokantni zemljevid Zemlje po njenem sodnem dnevu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,30
2
Zemlji grozi veliko različnih katastrof, ki bi zaradi tektonskih premikov in posledično poplav pomenile potopitev precejšnega dela zdajšnjih celin, a bi na plano prišli tudi novi koščki ozemlja. Po scenariju sodnega dne bi bila Slovenija primerna le še za plavalce.
V zadnjih letih smo priča ekstremnim vremenskim pojavom, nadpovprečnim temperaturam ozračja in znakom večje vulkanske aktivnosti. Predvsem v zadnjem obdobju se veliko piše o znakih prebujanja supervulkana v parku Yellowstone v ZDA, kjer zaznavajo povišano potresno aktivnost. Izbruh vulkana te velikosti bi človeštvo porinil na rob obstoja.
Kar nekaj teorij in predvsem geoloških dokazov kaže tudi na premike zemeljskih polov, ki bi lahko povzročili premik osi, okoli katere se vrti Zemlja. Ti bi povzročili tektonske premike zemeljske skorje in poplave. Kljub temu ameriška vesoljska agencija NASA ne napoveduje dramatičnih posledic za človeštvo. To trdijo na podlagi geoloških dokazov v kamninah in podatkov o fosilih iz časov stoterih premikov magnetnih polov v Zemljini zgodovini.
Strokovnjaki: Človeštvo ima le še tri leta časa, da reši svet pred podnebnimi spremembami
Padel je nov vročinski rekord. Ekstremi se nadaljujejo tudi letos.
Arktični nepropustni trezor semen oziroma rešilno bilko človeštva poplavilo
Mimo zemlje je letela gromozanska vesoljska skala
Premik rotacije Zemlje bi lahko povzročil tudi asteroid, ki bi padel na Zemljo. Manjši asteroidi so nevarni predvsem za okolico kraja, kamor priletijo, asteroid, ki bi ogrozil človeški obstoj, pa bi moral imeti vsaj kilometer premera. Prva črta obrambe je NASA. Njihovi znanstveniki menijo, da so odkrili vsaj 90 odstotkov asteroidov v bližini Zemlje, ki so dovolj veliki, da bi jo lahko ogrozili. Noben izmed teh ne pomeni nevarnosti v bližnji prihodnosti.
Ameriški medij Forbes je objavil prispevek o tem, kako v zadnjem obdobju bogataši na veliko vlagajo v Zemljo. Gre predvsem za puščave in kraje, ki naj bi bili zanimivi v Zemljini prihodnosti oziroma v primeru katastrofe. V okviru prispevka so objavili tudi apokaliptični zemljevid, ki kaže, kako naj bi bila Zemlja videti po potresih in poplavah, ki bi sledili večji katastrofi.
Kje na Zemlji bi bili najbolj varni?
Kaj bi ostalo od Zemlje v primeru asteroidne apokalipse? Zemljevide poapokaliptične Zemlje so sestavljali prognostiki in precej kritizirani teoretiki o zemeljskem sodnem dnevu. Gre za teorije futurista in vizionarja Gordona-Michaela Scalliona z inštituta Matrix Edgarja Caycea ter preostalih. Gre samo za teorije, ne dejstva. Rezultat njihovih vizij je zemljevid zemeljske površine, potem ko bi jo zaradi potresov in premaknjenih tektonskih plošč spremenile predvsem poplave, narasla morja in reke.
Afrika
Največja afriška reka Nil bi s poplavljanjem celino razdelila na tri dele. Nastal bi novi tok, ki bi odrezal vse območje od Sredozemskega morja proti Gabonu. Z naraščanjem Rdečega morja bi egiptovska prestolnica Kairo izginila pod vodno gladino. Tudi večji del Madagaskarja bi lahko gostil samo še podvodni živalski svet. Severno in zahodno od prestolnice južnoafriške republike Cape Town bi se pojavila dodatna zaplata zemlje z novim gorskim masivom. Viktorijino in Malavijsko jezero bi postali eno ter se skupaj izlivali v Indijski ocean. Obalo osrednje vzhodne Afrike bi popolnoma prekrili oceani.
Azija
Azija je regija pogostih potresov, doživela bi najbolj korenite spremembe. Pod vodo bi se znašlo območje od Filipinov do Japonske in na severu do Beringovega morja. Z devetstopinjskim premikom Tihomorske plošče bi potonila tudi Japonska, za katero bi ostalo le nekaj manjših otočkov. V celoti bi poplavilo Tajvan in večji del Koreje. Obalni del Kitajske bi se premaknil na stotine kilometrov proti sredini celine. Indonezija bi bila razdeljena na nekaj manjših otočkov, kjer bi se pojavilo nekaj nove zemlje. Povsem bi poplavilo tudi Filipine.
Antarktika
Antarktika bi dobila veliko rodovitne zemlje za kmetovanje. Novo kmetijsko območje bi nastalo od arktičnega polotoka do arhipelaga Ognjena zemlja (Tierra del Fuego) na skrajnem koncu Južne Amerike. Na vzhodu bi mejila na otoke Južne Georgie.
Avstralija in Nova Zelandija
Avstralija bi na račun poplavljenih obal izgubila četrtino svojega ozemlja. Na območju Adelaide vse do jezera Eyre bi nastalo novo morje. Puščavi Simpson in Gibson bi dobili rodovitno zemljo, primerno za kmetijstvo. Znatno bi se povečalo ozemlje Nove Zelandije, ki bi bila po dolgem času z Avstralijo povezana tudi po kopnem. Nova Zelandija bi postala najbolj zaželeno in eno od najvarnejših območij na Zemlji.
Evropa
Najhitrejše in največje spremembe bi doživela Evropa. Večina današnje severne Evrope bi zaradi sesutja njene tektonske plošče potonila pod morje. Od Norveške, Švedske, Finske in Danske bi ostalo nekaj sto manjših otočkov.
Pod morjem bi končala tudi večina Britanskega otočja, predvsem območje od Rokavskega preliva do Škotske, kjer bi ostalo nekaj manjših otočkov. Velika mesta, kot sta London in Birmingham, bi postala otoki. Od Irske bi na suhem ostala samo višje ležeča območja.
Kaspijsko, Črno, Baltsko in Karsko morje bi se združila v novo morje, ki bi Rusijo ločevalo od Evrope. Na novo nastalo morje bi se razprostiralo vse do reke Jenisej v Sibiriji. Zaradi ugodnih vremenskih razmer bi bila Rusija glavni dobavitelj hrane za Evropo. Združitev Črnega morja s Severnim bi v morski svet spremenila tudi območje Bolgarije in Romunije.
Pod vodo bi izginila tudi večji del osrednje Evrope ter območje med Sredozemskim in Baltskim morjem. Voda bi prekrila nekatera območja zahodne Turčije, kjer bi od Istanbula do Cipra nastala nova obala. Od Francije bi v bližini Pariza ostal otok, od Švice pa bi jo ločeval vodni kanal. Tudi Italijo bi razdelila voda, povsem bi prekrila Benetke, Neapelj, Rim in Genovo. Višje ležeči deli bi postali otoki, nova zemlja pa bi prišla na površje med Sicilijo in Sardinijo.
Severna Amerika
Meje severozahodne Kanade bi voda prestavila približno 200 kilometrov v notranjost. Območje Quebeca, Ontaria, Manitobe in Saskatchewana ter deli Alberte bi za preživele postali begunski centri Kanade. Večina migrantov bi v to regijo prišla iz Britanske Kolumbije in z Aljaske.
Sesutje Severnoameriške plošče bi iz Kalifornije ustvarilo približno 150 novih otokov. Obalna območja od države Maine do Floride bi voda premaknila nekaj kilometrov proti središču celine. Velika jezera bi ustvarila nov tok skozi reko Misisipi do Mehiškega zaliva.
Od Srednje Amerike bi ostalo nekaj skupin otokov, varna bi bila predvsem višje ležeča območja.
Južna Amerika
Celino bi preoblikovali močni potresi in vulkanske aktivnosti. Voda bi prekrila Venezuelo, Kolumbijo in Brazilijo. Ob naraščanju voda bi sčasoma potonila tudi Peru in Bolivija. Veliko območje kopnega bi tvorilo zdajšnje območje amazonskega pragozda. Tudi velemesta, kot so Salvador, Sao Paulo in Rio de Janeiro, ter dele Urugvaja bi doletela morska usoda. Osrednjo Argentino bi večinoma pokrivalo morje. Pojavil bi se nov velik del zemlje, ki bi se priključil ozemlju Čila.
2