Slovenec, ki mu je bil tutor sam papež Frančišek

To zadnje priznanje – imenovanje v papeško komisijo za Latinsko Ameriko, ni prišlo samo od sebe: viri iz Vatikana pravijo, da papež Frančišek delo Andreja Stanovnika, nadškofa slovenskega rodu, dobro pozna in ga zelo ceni.

Papeška komisija za Latinsko Ameriko, ki v cerkveni organizaciji spada pod kongregacijo za škofe, preučuje verska vprašanja, ki so skupna vsej Južni Ameriki in Karibom, sodeluje s tamkajšnjimi škofovskimi konferencami po državah in s škofovskim svetom Latinske Amerike.

To je edino tovrstno telo v Cerkvi, preostali deli sveta takih komisij nimajo. Zakaj jo ima le Latinska Amerika? Ker je to pomemben del Cerkve – v Latinski Ameriki namreč živi več kot 40 odstotkov vseh katoličanov – in ker vsi govorijo isti oziroma podoben jezik (španščino in portugalščino) ter večinoma izhajajo iz španske kulture, pojasnjuje Stanovnik. Zato so tudi vprašanja in težave, s katerimi se Cerkev v teh državah sooča, precej podobne.

Težave Južne Amerike: revščina, uživanje in preprodaja drog Stanovnik kot največje težave Latinske Amerike in zato tudi Cerkve našteva revščino, kriminal in pomanjkanje varnosti, uživanje in preprodajo drog. Opozarja tudi na kulturno dekadenco, ko napreduje sekularizacija, človek pa se postavlja v središče sveta.

Poleg tega v nadškofiji na severovzhodu Argentine, ki jo vodi Stanovnik in ki je po površini malo večja od Slovenije, ponekod nimajo pitne vode, elektrike, kanalizacije, cest … Stanovnik pojasnjuje, da se soočajo z velikimi socialnimi razlikami, ki se še povečujejo in povzročajo ogromno kriminala.

Doma iz ulice, iz katere je izšlo 17 duhovnikov Andrej Stanovnik je potomec političnih emigrantov. Njegova mama je bila doma iz Spodnjega Brnika, oče pa iz Žirov. Da ju po drugi svetovni vojni ne bi doletela kruta usoda mnogih, sta odšla najprej v taborišče v Vetrinj, kjer sta se poročila, konec leta 1948 pa v Argentino.

Stanovnikovi so živeli v Slovenski vasi na južnem robu Buenos Airesa, v vaški ulici, iz katere je izšlo kar 17 slovenskih duhovnikov. Ti danes večinoma oskrbujejo argentinske župnije, trije pa so tudi škofje.

Stanovnik je študiral filozofijo in teologijo in se odločil za kapucinski red, v katerem se je povzpel vse do generalne kurije v Rimu. Leta 2001 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v mestu Reconquista, v provinci Santa Fe. Posvetil ga je takrat še kardinal in buenosaireški nadškof Jorge Mario Bergoglio, soposvečevalec pa je bil tudi apostolski nuncij Santos Abril y Castelló, ki je bil nato med letoma 2003 in 2011 apostolski nuncij v Sloveniji. Leta 2007 je postal nadškof v Corrientes.

Nadškof v Argentini, podpredsednik škofovskega sveta Latinske Amerike – kdaj bo kardinal? Štiri leta je bil generalni tajnik škofovskega sveta Latinske Amerike (CELAM). V tem času je s sodelavci pripravil sinodo v brazilskem mestu Aparecida, ki je poznana po t. i. dokumentu iz Aparecide. Z njim so želeli postaviti smernice globoki prenovi Cerkve, da bi se vrnila se k osebi in sporočilu Jezusa Kristusa. Ta dokument je papež Frančišek pozneje svetu "prevedel" v apostolski spodbudi Veselje evangelija, ki je nekakšen program njegovega pontifikata.

Po tem, ko je bil izvoljen tudi za podpredsednika CELAM in je zdaj postal član papeške komisije za Latinsko Ameriko, se seveda postavlja vprašanje, kdaj bo postal kardinal? A Stanovnik v smehu odgovarja: "Vi ste tam, bližje papežu, vi ga vprašajte!"