Skrivnost ekonomske vudu magije in zombijev

Leta 1980 – v času spopada za republikansko nominacijo za predsednika ZDA – je kandidat George Bush starejši ekonomsko politiko svojega protikandidata Ronalda Reagana posmehljivo označil za vudu ekonomijo oziroma vudu ekonomiko (voodoo economics). Vudu ekonomija in denarnopolitični vudu S tem je Bush starejši, ki je bil pozneje Reaganov podpredsednik, želel poudariti, da Reaganovi ekonomski načrti, t. i. reaganomika (reaganomics), ne slonijo na kakšnih racionalnih in realnih predpostavkah, ampak so zgolj nekakšno šarlatanstvo, skorajda nekaj mističnega in okultnega.

Oznaka vudu ekonomija pa se ne uporablja le kot kritika reaganomike (nizki davki, spodbujanje ponudbe zasebnega podjetništva namesto vladnega spodbujanja povpraševanja …). V Nemčiji na primer z izrazom denarnopolitični vudu (geldpolitischer voodoo) označujejo spodbujanje gospodarstva s t. i. poceni denarjem: centralne banke nižajo obresti in kupujejo državne obveznice, da s tem večajo ponudbo denarja na trgu.

Centralnobančni vudu V tem pomenu besede vse tri najpomembnejše centralne banke na Zahodu – ameriške Zvezne rezerve (FED), Evropska centralna banka (ECB) in Banka Anglije (Bank of England) – izvajajo denarnopolitični vudu.

Kot piše nemški tednik Der Spiegel, je v obdobju boja proti krizi in spodbujanja gospodarstva, torej v letih 2007−2014, FED ključno obrestno mero znižal s 5,25 odstotka na 0,25 odstotka, Banka Anglije s petih odstotkov na 0,5 odstotka, ECB pa s 3,5 odstotka na 0,25 odstotka.

V ZDA banke s poceni denarjem napihujejo delniški mehurček FED je v tem obdobju kupil za 2,9 bilijona evrov obveznic, Banka Anglije za 454 milijard in ECB za 172 milijard evrov. Bilančna vsota FED se je v tem obdobju povečala za 376 odstotkov, Banke Anglije za 372 odstotkov, ECB pa za 88 odstotkov.

Po propadu banke Lehman Brothers je FED kupil že za četrtino ameriškega 18-milijardnega javnega dolga, toda učinek je neznaten. Poleg tega poceni denar, ki priteka v finančni sektor, ne gre naprej v posojila in v zasebno gospodarstvo, ampak banke s tem denarjem kupujejo delnice.

V Veliki Britaniji poceni denar napihuje nepremičninski mehurček Vrednost delnice zato narašča in tako povzroča strah, da bi se lahko zgodil zlom prenapihnjenega delniškega trga – tako kot na črni petek leta 1929 ali ob poku dotcom mehurčka leta 1999. Če ZDA grozi pok delniškega mehurčka, pa je Britance strah, da bo počil nepremičninski mehurček.

Poleg tega britanski funt postaja vse dražji. Guverner angleške centralne banke, Kanadčan Mark Carney, je sicer lani avgusta napovedal, da bodo nizke obresti ostale toliko časa, dokler nezaposlenost ne bo padla na sedem odstotkov, a je pozneje na to obljubo pozabil.

V Evropi se krepi strah pred deflacijo Kljub počasnemu okrevanju evropskih gospodarstev pa ni vse rožnato niti v EU oziroma v evroobmočju. Kljub nizkim obrestim je bila marca letos inflacija v evroobmočju le 0,5-odstotna, medtem ko je po standardih ECB zaželena dvoodstotna inflacija. V Evropi se zato širi strah, da bo stara celina padla v deflacijo, tako kot pred leti Japonska. Poleg tega: tudi če ECB kupi državne obveznice za bilijon evrov, bo to inflacijo povečalo le za od 0,2 do 0,8 odstotka.

Centralne banke so postale talec finančnikov in bankirjev Na drugi strani so severne države evroobmočja, zlasti Nemčija, nezadovoljne s kupovanjem državnih obveznic prezadolženih južnoevropskih držav in z nizkimi obrestmi, okrevajoča južnoevropska gospodarstva pa vse bolj tožijo nad predragim evrom, ki škodi njihovemu izvozu. Za nameček kljub preplavljanju bank s poceni denarjem evropske banke še vedno niso dokončno sanirane.

Kljub omejitvam politike poceni denarja pa finančniki in bankirji od centralnih bankirjev še vedno pričakujejo, da bodo ti nadaljevali ekspanzivno denarno politiko: kupovali državne obveznice, še bolj nižali obrestne mere in celo sekuritizirali posojila v vrednostne papirje.

Centralnobančni vudu je priklical zombi vrednostne papirje Prav zadnje pa bi pomenilo vrnitev t. i. toksičnih vrednostnih papirjev oziroma zombi vrednostnih papirjev, kot jim pravi nemški tednik Focus, ki so krivci za svetovno finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008. Pravzaprav so se toksični oziroma zombi vrednostni papirji že vrnili. Kot piše nemški časnik Handelsblatt, je v ZDA nekaj let po finančnem zlomu spet vse več obveznic, ki so zavarovane s hipotekami.

Kot vemo, je finančna kriza leta 2008 nastala zato, ker sta ameriški državni finančni ustanovi Fannie Mae in Freddie mac z denarjem, ki sta ga dobili po izjemno nizkih obrestnih merah, od zasebnih bank kupovali hipoteke kupcev nepremičnin. Pri tem so imeli številni kupci nepremičnin zelo nizke prihodke.

Poceni denar pri življenju ohranja zombi banke Te hipoteke sta potem Fani in Fredi sekuritizirala – združila v enoten finančen instrument – in ga prodala na trgu. Kupec oziroma lastnik teh vrednostnih papirjev pa je dobil mesečno odplačilo dolžnikov. Težave so nastale, ko je počil nepremičninski mehurček in so bili ti hipotekarni vrednostni papirji brez vrednosti in kritja – toksični oziroma zombi vrednostni papirji, ki so zamajali svetovni finančni svet.

Ne poznamo pa zgolj oznake zombi vrednostni papirji, ampak tudi zombi banke. Finančno-gospodarska kriza je namreč v težave spravila zlasti banke. Te se zaradi napačnih poslovnih odločitev v času konjunkture zdaj spopadajo z nevračanjem posojil. V ZDA in Nemčiji so jih poimenovali zombi banke oziroma zombijevske banke – torej banke z izgubami, ki jih pred stečajem lahko obrani le finančna pomoč države.

Takšne zombi banke so tudi slovenske banke, ki jih moramo zdaj sanirati z denarjem davkoplačevalcev. Kot menijo številni, med njimi tudi znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn, pa prav nizke obrestne mere ECB, ki ga vodi Italijan Mario Draghi, pri življenju ohranjajo številne italijanske zombi banke.