Skriti Mohamedovi portreti

Profesor Omid Safi z univerze Duke v Severni Karolini ima doma na steni portret Mohameda, ki ga je prinesel iz Irana, ko je kot otrok pobegnil iz države. "Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem znanstvenik in musliman ter da je portret Mohameda v mojem domu del tradicije, po kateri me pogled na to sliko spominja na preroka, razmišljanje o preroku pa me spominja na Boga," je dejal za Guardian. "Pomembno je, da ljudje, ki še nikoli niso videli portreta Mohameda, vedo za radikalno razliko med temi poduhovljenimi podobami preroka, ki so nastajale v islamski umetnosti tisoče let, in med žaljivimi pornografskimi podobami v časopisih."

Kajti čeprav se dandanes zdi, da je podoba Mohameda največje zlo sveta, je v islamski umetnosti bogata tradicija portretov preroka. Pa ne le v umetnosti – podoba Mohameda še v začetku 20. stoletja ni bila tako preganjana, kot je zdaj. Ne le, da je bila del islamske umetnosti, brez večjih težav so jo objavljali tudi v krščanskih knjigah od Danteja naprej. Prav v prvi izdaji Dantejevega Pekla je na primer ilustracija Mohameda.

Pozneje se je v zahodnem svetu podoba Mohameda pojavljala na razglednicah, reklamah za cigarete in celo v karikaturah. Leta 1925 je britanski časopis The Star objavil karikaturo zvezdnika kriketa Jacka Hobbsa kot kip med največjimi zgodovinskimi figurami človeštva in eden izmed njih je bil Mohamed. Kot kip na piedestalu.

Prepovedani ali ne? Veliko bolj zanimive pa so podobe Mohameda v islamski umetnosti. Kljub temu da je to umetnost, profesor Safi vsem svojim muslimanskim obiskovalcem ne pove, da je na sliki Mohamed. Včasih ga opiše le kot svetega moža. Znotraj islama je namreč stališče do upodobitev Mohameda različno. V Iranu so na primer njegovi portreti v domovih in javnih ustanovah. Drugod pač ni tako. Islam prepoveduje upodobitve živih bitij, še posebno upodobitve prerokov. Se pravi, ne bi smela biti upodobljena niti Abraham niti Mojzes.

Od ekstremnosti vere je odvisno, kako bodo razumeli to prepoved. Afganistanski talibani so na primer v obdobju svoje vladavine uničili vso piktoteko kabulskega muzeja, ker je vsebovala slike, na katerih so bile živali in ljudje. Po drugi strani je zgodovina otomanske umetnosti polna čudovitih podob, tudi Mohameda.

V Koranu prepoved slikanja Mohameda ni omenjena, je pa zapisana v haditu, po Koranu drugi najpomembnejši knjigi islama, ki vsebuje zapise o življenju Mohameda in je temelj šarije, vodiča za življenje muslimanov.

"Res je, da v Koranu o tem ni zapisa, toda pri islamskih teologih je splošno sprejeto, da preroka Mohameda in drugih prerokov ni mogoče upodobiti, saj so po islamskem prepričanju to vzori, ki ne ne morejo biti prikazani na način, ki bi bil za njih žaljiv," je za BBC dejal Azzam Tamimi, nekdanji vodja Inštituta za islamsko politologijo. Prepričan je, da obstoj podob Mohameda v islamski umetnosti ne pomeni, da ni absolutne prepovedi: "Četudi obstajajo te podobe, bi jih morali islamski teologi obsoditi."

Perzijske in otomanske miniature Podobe Mohameda so v islamski umetnosti navadno kot miniature v knjigah. Najstarejše ohranjene so iz 13. stoletja iz perzijske knjige. Prav perzijske knjige vsebujejo največ podob Mohameda. Raziskovalci ne vedo, kako razširjeno je bilo upodabljanje Mohameda v tem obdobju, saj so večino perzijskih knjig tistega časa med upadi uničili Mongoli, na primer leta 1258, ko so uničili bagdadsko knjižnico. "Te ilustracije so bili luksuzni predmeti, ki jih je imela le elita," je za BBC dejala Christiane Gruber, profesorica islamske umetnosti z michiganske univerze, ki proučuje podobe Mohameda.

Stoletje pozneje se je podoba Mohameda spremenila – njegov obraz so zakrili ali je ostal bel. Take so podobe Mohameda v ilustracijah iz časa mogulske dinastije v Indiji in otomanskih sultanov. Iz leta 1595 je na primer serija 800 ilustracij epa Siyer-i Nebi, ki govori o Mohamedovem življenju. Ilustracije je za svojega sina naročil otomanski sultan Murat III.

V poznejših stoletjih je po navedbah profesorice Gruberjeve podoba Mohameda postajala vse bolj abstraktna. Islamski pogled na podobo preroka se je namreč spremenil. "Muslimanska skupnost je v zadnjih 200, 300 letih drugače interpretirala zapise o upodobitvah, kot so to razumeli v srednjem veku," je za BBC dejal profesor Hugh Goddard z edinburške univerze: "Debata o tem je postala vse bolj zaostrena, posebno v povezavi z gibanjem Muhamada ibn Abd al-Wahaba, ustanovitelja vahabizma, vodilne struje v Savdski Arabiji." Podoba Mohameda je zato postala le še kaligrafski zapis.

Potreti le redko v javnosti Zgodovinske podobe Mohameda niso bile velikokrat pokazane javnosti. Čeprav so na primer dostopne na Wikipediji, jih nekateri muzeji ne želijo razstaviti. V Veliki Britaniji po navedbah Gaurdiana ni v muzejih javno razstavljena niti ena Mohamedova podoba.

Nasprotno so bile razstavljene v newyorškem metropolitanskem muzeju v galeriji islamske umetnosti. Toda leta 2010 so portrete zelo tiho umaknili z razstave. Kot so tedaj v muzeju dejali za časopis New York Post, so dobili pritožbe muslimanov, ki so ji želeli preučiti. Leto pozneje, ko so odprli prenovljeno galerijo islamske umetnosti, so razstavili en portret Mohameda, prav tako so ga objavili na svoji spletni strani.

Tudi v pariški Bibliothéque Nationale so nedavno razstavili Mohamedove upodobitve. Ljudje so za ogled čakali v vrstah, razstava pa ni povzročila prav nobene kontroverznosti.

"Muslimani so lahko na te podobe ponosni, saj izpovedujejo bogato umetniško tradicijo," trdi Christine Gruber.

Iranske razglednice in freske Toda podobe Mohameda niso nastale le v zgodovini. V Iranu na primer izhajajo iz perzijske tradicije prikazovanja Mohameda. Njegove podobe so prisotne kljub temu, da temu nasprotujejo tudi šiitski teologi.

Ena od najslavnejših iranskih podob je podoba mladega Mohameda, ki so jo tiskali vse do devetdesetih let preteklega stoletja na posterjih in razglednicah. Na nekaterih je bil zapis, da je to originalna podoba Mohameda, kot jo je narisal krščanski menih Bahira, ki ga je Mohamed srečal v Siriji. V resnici pa je bila to reprodukcija fotografije mladega Tunizijca, ki sta jo leta 1905 posnela Nemca Rudolf Lehnert in Ernest Landrock. Podobo so v dvajsetih letih v Nemčiji tiskali na razglednicah.

V nasprotju z vsem, kar se trenutno dogaja v zvezi s podobami Mohameda, pa je velika freska v Teheranu. Leta 2008 so na nekem križišču naslikali fresko, ki prikazuje preroka Mohameda na konju med potjo v raj. Freska je narisana na petnadstropno hišo in je del projekta skoraj stotih fresk, ki so jih naslikali v mestu. Po navedbah Wikipedije je to trenutno edina javna podoba preroka Mohameda v muslimanskih državah.