Srdjan Cvjetović

Četrtek,
2. 7. 2015,
14.34

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 2. 7. 2015, 14.34

8 let, 7 mesecev

Skoraj tri četrtine zaposlenih na Hrvaškem zasluži manj od povprečne plače

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Povprečna plača je podatek, ki pove nekaj o gospodarskem stanju države, a marsičesa (krutega) ne razkrije. To so nazorno pokazali najnovejši podatki hrvaške davčne uprave.

Povprečna mesečna hrvaška neto plača znaša okrog 5.600 kun (okrog 740 evrov). Glede na podatke s spletne strani hrvaškega statističnega urada je povprečna plača aprila znašala 5.676 kun neto (skoraj 750 evrov) ali 8.011 kun (dobrih 1.050 evrov) bruto.

Hrvaška tako krepko zaostaja za Slovenijo, kjer se povprečna plača giblje okrog tisoč evrov, a zgolj primerjava teh dveh številk ne pove celotne zgodbe. Po podatkih hrvaške davčne uprave je očitno, da ima pri jugovzhodnih sosedih majhno število ljudi zelo visoke prejemke, saj skoraj tri četrtine zaposlenih in drugih, ki prejemajo plačilo za svoje delo, tega hrvaškega povprečja ne dosega. Samo ena številka ne pove celotne zgodbe Zgolj pogled na povprečno plačo ustvarja vtis, da večina zaposlenih dosega ta standard, a podatek o tem, kako so plače razdeljene med zaposlenimi, razkriva grenko resnico o velikem deležu tistih, ki živijo z bistveno nižjimi prejemki. Ob tem ni zanemarljivo, da so življenjski stroški na Hrvaškem vsaj primerljivi tistim v Sloveniji, če ne višji, kar za uravnavanje družinskega proračuna na Hrvaškem gotovo ni olajševalna okoliščina.

Hrvaško pesti tudi razmeroma visoka stopnja brezposelnosti – uradno je ta maja znašala kar 17,1 odstotka.

Vsak osmi zaposleni na Hrvaškem zasluži okrog 300 evrov mesečno Najštevilčnejša skupina hrvaških zaposlenih, skoraj 12 odstotkov, prejema mesečno med dva tisoč in 2.500 kunami (med približno 260 in 330 evri), je podatke hrvaških davčnih oblasti povzel zagrebški časnik Jutarnji list. V tem razponu prejemkov je tudi največ hrvaških upokojencev, a so na Hrvaškem tudi trije upokojenci, katerih mesečna pokojnina presega sto tisoč kun (13.200 evrov).

Največjo dohodninsko obremenitev pa je plačalo 15.712 zaposlenih, katerih mesečni prejemek presega 12 tisoč kun (1.600 evrov). Tistih, ki prejemajo mesečno plačo, večjo od deset tisoč kun (1320 evrov), je nekaj manj kot 73 tisoč ali 4,8 odstotka. In kako je pri nas? Slovenski davčni urad ima podatke za trenutno štiri dohodninske razrede. Kar 60 odstotkov dohodninskih zavezancev ima do 8.021,34 evra letnih obdavčljivih prejemkov, to je 668,45 evra mesečno bruto plače, zmanjšano za obvezne prispevke in znesek dohodninskih olajšav. Ta najštevilčnejša skupina prispeva 12 odstotkov vse pobrane dohodnine. Z več kot 70.907,20 evra obdavčljivih prejemkov, to je 5.908,93 evra mesečno, je 0,34 odstotka zavezancev, ki letni dohodnini prispevajo 8,6 odstotka prihodkov. Ta delež se bo spremenil, ko bo napovedana ukinitev četrtega najvišjega dohodninskega razreda uresničena in bo četrti razred združen s tretjim.

V zdajšnjem tretjem dohodninskem razredu so obdavčljivi prejemki med 18.960,28 evra in 70.907,20 evra letno oziroma 1.580,02 evra in 5.908,93 mesečno. V njem je pristalo 8,3 odstotka vseh slovenskih dohodninskih zavezancev, ki prispevajo skoraj 40-odstotni delež dohodninskih prihodkov države.