Torek, 11. 11. 2014, 8.58
9 let
Rokovanje političnih nasprotnikov

Ob obisku albanskega premierja Edija Rame v Srbiji se je zgodil precedens: po končani tiskovni konferenci, na kateri sta se s predsednikom srbske vlade Aleksandrom Vučićem sporekla v zvezi s Kosovom, se nista rokovala, kot bi to zahteval protokol. Vučić je hitro odbrzel izza govorniškega pulta, sledil mu je malce presenečeni albanski premier.
Seveda ne gre ugibati, kdo je bil v tem primeru bolj trmast in je zakuhal protokolarni faux pas. A zgodovina nas uči, da so tudi najbolj zagrizeni politični nasprotniki slej ko prej svojim nasprotnikom segli v roke. Ni pa rečeno, da so bili ti stiski rok prisrčni.
Japonski premier ima sicer po navedbah BBC-ja sloves hladnega politika, ki se ne znajde najbolje pred kamerami, a fotografija rokovanja voditeljev teh dveh velesil je res brez niti narejene prijaznosti. Izraza na obrazu obeh politikov govorita o tem, da jima je stisk rok popolnoma odveč, spori med državama pa še sveži.
Za razlagalce govorice telesa pa je veliko bolj pomenljiva njuna fotografija rokovanja junija lani, ko sta se srečala v Ameriki. Putin je na vseh rokovanjih izjemno dominanten in vedno roko Baracka Obame prime od zgoraj navzdol, kar pomeni, da želi imeti nadzor nad dogajanjem.
Očitno so Obamo svetovalci na to opozorili, kajti že nekaj dni pozneje sta se na srečanju na Severnem Irskem rokovala tako, da je Obama Putinu naravnost vsilil vodilno roko, Putin pa je s stisnjenimi zobmi sprejel podrejeni položaj.
Analitik govorice telesa ameriškega FBI Joe Navarro je to rokovanje opisal kot "vizualno kaznovanje". Merklova je roko iztegnila kolikor je bilo mogoče, izraz na njenem obrazu je vprašujoče očitajoč, Putin pa se očitno počuti nelagodno kot šolar pred ravnateljico.
Merklova je sicer znana po toplih sprejemih, saj voditelje drugih držav na uradnih fotografiranjih tudi objema, a v tem primeru je šlo očitno za merjenje moči.
Med rokovanjem Sadat stoji in Begin sedi, kar je protokolarni precedens, kar pomeni, da je bilo rokovanje najverjetneje spontano. Oba pa sta zadržano nasmejana. Leto pozneje sta s podpisom mirovne pogodbe končala 30-letno vojno med državama.
Kar ne velja za rokovanje predsednika Republike Južne Afrike Frederika Willema de Klerka in Nelsona Mandele 4. maja 1990, nekaj mesecev po tem, ko so Mandelo izpustili iz zapora.
Medtem ko je de Klerk narejeno nasmejan, Mandela gleda v tla. Štiri leta pozneje je Mandela postal prvi temnopolti predsednik Republike Južne Afrike.
Celo rokovanje Mihaila Gorbačova in Ronalda Regana na prvem srečanju v Ženevi leta 1985 je bilo bolj prisrčno.
Tri leta pozneje v Moskvi na njunem zadnjem srečanju, ki je de facto končalo hladno vojno, pa sta se že rokovala kot stara prijatelja.