Petek, 24. 8. 2012, 11.36
8 let, 11 mesecev
Reševalna akcija za nesrečno Concordio

Ameriški Titan in italijanski Micoperi sta zagotovila, da bo Concordia z otoka Giglio ob toskanski obali odstranjena najpozneje do naslednje spomladi. V skladu s temi načrti bi morala biti ladja odstranjena še pred začetkom naslednje turistične sezone. Italijanska civilna zaščita bo zdaj naročila nakup in proizvodnjo vseh potrebnih materialov za reševalno operacijo. Pripravljalno delo, da bi ladjo ponovno splavili, se je sicer začelo že junija, saj je ob ladji zdaj že zasidrana 120 metrov dolga reševalna ploščad. Reševalna akcija ladje, ki je 13. januarja letos nasedla zaradi tega, ker je plula preblizu obale, pri čemer je življenje izgubilo 32 ljudi, pa bo izredno zapleten tehničen podvig.
Preden bodo ladjo poskušali premakniti, bodo reševalna podjetja na njen trup pritrdila težke kable, pritrjene na velike drogove, s čimer bodo ladji preprečili, da bi zdrsnila naprej v morje. Potem ko bodo ladjo stabilizirali, pa bodo zgradili podmorsko ploščad, ki jo bodo pritrdili na morsko dno. Ta dela naj bi bila končana do 15. novembra.
Če bo šlo vse po načrtu in jim ladjo res uspe stabilizirati in ponovno splaviti, naj bi dosegla italijansko pristanišče do 31. januarja. O tem, kje točno bo zadnje pristanišče Costa Concordie, so mnenja še deljena, omenjajo več pristaniških mest, in sicer Piombino, Livorno, Genova in Civitavecchia. O tem, da je ladja poškodovana do te mere, da je ne bo več mogoče popraviti, pa ni več nobenih dvomov. Uničenje Concordie naj bi stalo skoraj 300 milijonov evrov, kar predstavlja dve tretjini denarja, potrebnega za njeno izgradnjo.
Ves čas bo na projektu delalo med 30 in 200 ljudi. Vercellone še poudarja, da ima projekt vse možnosti, da postane uspešen primer tehnološko kompleksnega reševanja, vendar da se pri tem ne morejo opreti na nobene praktične izkušnje, saj do zdaj v zgodovini še ni bilo primerljive reševalne akcije.
Pogovor, ki je trajal kar 45 minut, naj bi potekal dobro, Schettino je v njem izrekel svoje sožalje in obžalovanje dogodka. Na koncu pa je poudaril, da ni edini, ki je kriv in odgovoren, in da bi se morale izpostaviti še številne druge osebe. V trenutku nesreče pa naj bi bil kapitan po lastni besedah tako šokiran, da sploh ni vedel, kaj naj stori.