Nedelja, 16. 4. 2017, 17.24
7 let, 1 mesec
Referendum o ustavnih spremembah v Turčiji
V Turčiji zmešnjava z glasovalnimi pečati, Erdogan razglasil zmago
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,55
2
Medtem ko v Turčiji po zaprtju volišč, na katerih so volivci danes odločali o ustavnih spremembah in uvedbi predsedniškega sistema, še preštevajo glasove, je volilna komisija sporočila, da je na več voliščih prišlo do zmešnjave pri uporabi pečatov, s katerimi so volivci glasovali za oziroma proti spremembam. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je razglasil zmago.
Volivci, ki so na referendumu danes želeli glasovati proti predlaganim spremembam ustave, so morali ponekod glasovati s pečatom, na katerem je bila napisana beseda "da", na delu glasovnice, ki je bil označen z "ne", je v Ankari povedal predsednik volilne komisije Sadi Güven, ki ga povzema dpa.
Volilna komisija je sicer uradno predpisala pečate z napisom "tercih" (izbira), s katerimi so volivci nato na volilnem lističu označili bodisi polje z napisom "da" ali "ne".
Za zdaj ni znano, na koliko voliščih je prišlo do takega glasovanja. Volilna komisija je sicer odločila, da bodo tudi take glasovnice veljavne.
Zmaga podpornikom sprememb ustave
Po 99 odstotkih preštetih glasov je za ustavne spremembe, ki v Turčiji uvajajo predsedniški sistem, glasovalo 51,34 odstotka volivcev, proti jih je bilo 48,7 odstotka, poroča Anadolu. Erdogan je zvečer poklical premierja Binalija Yildrima in mu čestital za referendumsko zmago, je poročala turška državna tiskovna agencija Anadolu.
V prestolnici Ankara je s 50,2 odstotka glasov tesno slavil tabor zagovornikov ustavnih sprememb, v Istanbulu pa s 50,8 odstotka glasov tabor nasprotnikov ustavnih sprememb. V Izmirju na zahodni turški obali so turški volivci s 68,2 odstotka glasov zavrnili spremembe.
Na več voliščih prišlo do zmešnjave pri uporabi pečatov, s katerimi so volivci glasovali za oziroma proti spremembam.
Predstavniki turške opozicije, ki ustavnim spremembam nasprotuje, že izražajo skrb zaradi izida glasovanja in napovedujejo, da bodo izpodbijali rezultat, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dve glavni opozicijski stranki, prokurdska Demokratična ljudska stranka (HDP) in Republikanska ljudska stranka (CHP), trdita, da je na referendumu prišlo do nepravilnosti in manipulacij z glasovnicami.
Po navedbah predstavnikov CHP so sporni rezultati s 37 odstotkov volišč, delež pa se utegne povišati na 60 odstotkov, saj že od jutra odkrivajo kršitve.
"Videti je, da so ljudje odobrili novi sistem"
Svetovalec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa novinarjem v Ankari dejal, da je "videti, da so ljudje odobrili novi sistem". Hkrati je opozoril, da rezultati še niso povsem jasni. Izrazil je tudi upanje, da Turčija ne bo priča protdemokratičnemu posredovanju. Ocenil je, da je bila predreferendumska kampanja poštena in z "enakimi možnostmi" za obe strani.
"Nisem videl nobenih nepravilnosti," je še dejal. Rezultati referenduma so po njegovih besedah tudi demokratični in bi jih morali sprejeti, ne glede na izid.
"Na referendumu ni poražencev, zmagovalka je Turčija"
"Ljudstvo je imelo zadnjo besedo. Reklo je da in s tem postavilo piko na konec," je privržencem v Ankari dejal Yildrim, poročajo tuje tiskovne agencije.
"S tem glasovanjem smo obrnili novo stran v naši demokraciji. Na referendumu ni poražencev, zmagovalka je Turčija," je dejal in pozval k enotnosti.
Erdoganove pristojnosti se bodo znatno povečale
Erdogan upa, da bo z referendumom utrdil svojo vlogo sodobnega in nezamenljivega voditelja 80-milijonske države. Njegove pristojnosti se bodo z ustavnimi spremembami znatno povečale.V skladu z ustavnimi spremembami bo predsednik dobil izvršno oblast, položaj premierja bo ukinjen, Erdogan pa bo na oblasti lahko ostal do leta 2029.
Predsednik bo dobil pooblastila na področju pravosodja, ukinjena bodo vojaška sodišča. Predsednik bo med drugim odločal o uvedbi izrednih razmer. Predsedniške in parlamentarne volitve bodo potekale hkrati, mandata predsednika in poslancev bosta enako dolga, pet let.
Parlament bo sicer lahko nadzoroval predsednika in sprejemal zakone, a bo predsednik na nekaterih področjih lahko odločitve sprejemal z dekreti.
Kritiki predsednika Recepa Tayyipa Edrogana opozarjajo, da bodo ustavne spremembe spodkopale demokratičen nadzor, vlada pa po drugi strani zagotavlja, da bo predsedniški sistem izkoreninil terorizem, preprečil vojaške udare in pospešil gospodarsko rast.
"Podpora manjša od pričakovane"
Podpredsednik turške vlade Veysi Kaynak je rezultate današnjega referenduma o ustavnih spremembah, ki prinašajo večje pristojnosti predsednika države, pospremil z besedami, da je bila podpora spremembam manjša od pričakovane. Po preštetih 96 odstotkih glasov je 51,5 turških volivcev podprlo spremembe, proti jih je bilo 48,5.
Hkrati je Kaynak izrazil pričakovanje, da so na referendumu zmagali podporniki ustavnih sprememb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"V nekaterih provincah nismo dobili pričakovane podpore. Morali bomo delati na tem," je v Ankari še dejal podpredsednik turške vlade. Dodal je, da je delež nasprotnikov ustavnim sprememba "za nas brez pomena".
"Naša politična stranka želi osvojiti srca vseh državljanov. To je naš cilj," je še dejal Kaynak, ki je član vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP).
2