Dragan Karadžić, nečak haaškega obtoženca Radovana Karadžića, je v pogovoru za srbski časnik Večernje novosti razkril, da je vsa ta leta samo on poznal pravo identiteto svojega strica.
"Bil sem njegova edina povezava z družino in ostalim svetom," je dejal Karadžićev nečak in dodal, da se je s stricem redno srečaval, mu pomagal najeti različna stanovanja v preteklih šestih letih in ga oskrboval z denarjem in življenjskimi potrebščinami.
Dragana Karadžića res ne morejo obtožiti?
"Ne bojim se posledic svojega ravnanja," je povedal. "Zame ni begunec, ampak moj stric, brat mojega očeta."
Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić meni, da sodišče Dragana Karadžića ne more obtožiti pomoči beguncu, ker je ta njegov bližnji sorodnik, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
"Ni potoval v tujino"
Dragan Karadžić naj bi srbskim medijem razkril, da se je njegov stric večino časa skrival v Beogradu in drugih delih nekdanje Jugoslavije. Ni imel potnega lista, zato ni potoval v tujino, je povedal.
Potrdil je tudi navedbe Mile Čičak, domnevne spremljevalke haaškega obtoženca, da je hodil na predavanja svojega strica o bioenergetiki, ki jih je imel ta v minulih mesecih po vsej državi.
Odvračanje pozornosti od pravih pomagačev?
Oblasti izjav Dragana Karadžića ne želijo komentirati. Mediji pa med drugim ugibajo, da želi mogoče Karadžić na ta način odvrniti pozornost od resnične mreže svojih pomagačev. Vujačić pa medtem trdi, da njegov klient ni imel nobenih pomagačev. Celo njegov edini vojaški poveljnik Ratko Mladić, prav tako haaški obtoženec, naj bi ga nazadnje videl leta 1997.
Bošnjaški mediji pa so poročali, da je bilo od obleganja Sarajeva okoli 100 ljudi pod drobnogledom zaradi suma, da pripadajo mreži Karadžićevih pomagačev.
V Palah 2000 bosanskih srbov izkazalo podporo
V mestu Pale, ki je bilo med vojno v BiH v letih 1992 in 1995 Karadžićevo glavno oporišče, pa se je danes zbralo približno 2000 bosanskih Srbov in tako izkazalo podporo haaškemu obtožencu. Enouren miroljuben pohod in prižiganje sveč je organizirala nacionalistična Srbska demokratska stranka (SDS), ki jo je Karadžić ustanovil v času vojne.
V Beogradu znova protesti
V središču Beograda se je danes ponovno zbralo več sto ljudi, ki so protestirali v podporo Radovanu Karadžiću. V kabinetu srbskega predsednika Borisa Tadića pa so danes potrdili, da je Tadić po Karadžićevi aretaciji postal tarča številnih groženj.
Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug so današnji protesti, ki jih je že peti dan zapored organizirala skupina skrajno desnih nevladnih organizacij, v Beogradu potekali mirno.
Preiskujejo grožnje Tadiću
V kabinetu srbskega predsednika Borisa Tadića pa so danes potrdili, da je Tadić po Karadžićevi aretaciji postal tarča številnih groženj, predvsem prek svetovnega spleta. Kot so še povedali, so grožnje začele prihajati 22. julija, dan po aretaciji Karadžića, in prihajajo predvsem na elektronski naslov srbskega predsednika oziroma njegovega tiskovnega urada. V grožnjah Tadića največkrat označujejo kot "izdajalca in mrtvega".
Srbsko tožilstvo je po poročanju ameriške tiskovne agencije sporočilo, da že preiskuje grožnje proti srbskemu predsedniku. Od lokalnih medijev je tožilstvo tudi zahtevalo, naj dostavijo posnetke petkove novinarske konference Srbske radikalne stranke (SRS).
Med novinarsko konferenco je predstavnica SRS Vjerica Radeta obtožila Tadića izjave in dejala, da bo morda deležen enake usode kot nekdanji srbski premier Zoran Đinđić, ki so ga ustrelili v atentatu leta 2003.
Nakdanji Karadžićev telesni stražar zaprosil za zaščito
Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug se avstrijska policija v Salzburgu trenutno ukvarja s primerom Branka Mladenovića, ki naj bi bil v času vojne v BiH Karadžićev telesni stražar. Mladenović se je pred nekaj dnevi predal oblastem in zaprosil za zaščito, ker naj bi ga na Madžarskem nekdo skušal ubiti.
Mladenović, ki se zdaj nahaja v samici v Avstriji, je prejšnji teden pobegnil iz Srbije, predstavniki policije pa so povedali, da je imel zaradi kriminalnih dejavnosti kot so prevoz nezakonitih prebežnikov, vlomi in prodaja drog, prepoved vstopa v državo.
"Aretaciji Mladića in Hadžića le še vprašanje časa"
Vodja urada srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Dušan Ignjatović je dejal, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bosta tudi preostala dva ubežnika, bivši poveljnik bosanskih Srbov, general Ratko Mladić, in nekdanji predsednik t.i. Republike Srbske krajine na Hrvaškem Goran Hadžić, znašla na haaškem sodišču.
"Aretacija Karadžića je le uvod v aretacijo Mladića"
Neimenovani vir je za današnjo izdajo beograjskega dnevnika Danas povedal, da je aretacija Karadžića v resnici uvod v aretacijo Mladića. Po nekaterih podatkih naj bi Stojana Župljanina, nekdanjega poveljnika policije bosanskih Srbov, Karadžića in Mladića varovala ista skupina ljudi. Zato naj bi bila aretacija Župljanina 11. junija letos ključna za razkritje mreže Mladićevih pomagačev.
Karadžića naj bi pogosto videvali na Dunaju
Avstrijska tiskovna agencija APA je poročala, da so Karadžića na Dunaju pogosto videvali tudi v nekem nakupovalnem središču. Srbkinji, ki sta delali v omenjenem nakupovalnem središču sta svojo nekdanjo stranko prepoznali na fotografijah z belo brado in čopkom na glavi.
Odvetnik pritožbo vložil tik pred iztekom roka
Karadžićev odvetnik, Svetozar Vujačić je potrdil, da je tik pred iztekom roka vložil pritožbo. Pritožil se je na odločitev beograjskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izročitvi Karadžića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Pritožbo je Vujačić poslal po navadni pošti v petek tik pred polnočjo, tako da je srbsko sodišče ne more prejeti vsaj do začetka prihodnjega tedna in zato Karadžića Haagu ne bo mogoče izročiti pred sredo, je povedal Vujačić.
Gre za taktiko zavlačevanja
O pritožbi javnost ni smela ničesar vedeti, saj je šlo za del strategije obrambe. Karadžić se kljub pritožbi najverjetneje ne bo mogel izogniti izročitvi haaškemu sodišču, vendar bi s taktiko zavlačevanja lahko pridobil dovolj časa, da bi njegovi soprogi Liljani in hčerki Sonji, ki živita v BiH, vrnili zaplenjene dokumente in bi ga lahko obiskali pred izročitvijo.
Avstrijsko ministrstvo: Karadižić je zagotovo bil na Dunaju
Avstrijsko notranje ministrstvo je v petek potrdilo, da se je haaški obtoženec in nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić zadrževal na Dunaju. V stik naj bi prišel tudi s posebno protiteroristično enoto avstrijske policije Cobra. Karadžić naj bi se izdajal za zdravilca po imenu Petar Glumac.
Petar Glumac na Dunaju na izobraževanju
Maja lani je v nekem lokalu v 15. dunajskem okrožju prišlo do obračuna med dvema Srboma, v katerem je 58-letni Dušan J. ustrelil drugega moškega in pobegnil. Ko so pripadniki posebne enote avstrijske policije Cobra vdrli v stanovanje prijateljice osumljenega, naj bi tam našli starejšega gospoda z dolgo belo brado, ki se je predstavil kot "Petar Glumac" in pojasnil, da je na Dunaju na izobraževanju.
Moški naj bi bil v resnici Karadžić, pri prijateljici Dušana J. pa naj bi živel tri mesece ter na Dunaju prodajal maže proti neplodnosti in težavam z erekcijo.
Izetbegović: Aretacija Karadžića prišla pravi čas
Čeprav je lov na Radovana Karadžića trajal skoraj trinajst let, ga niso prijeli prepozno. Morda je zdaj celo najboljši čas za aretacijo, predvsem zato, ker je svet že pozabil, kaj se je dogajalo v Bosni, je za Sobotno prilogo Dela dejal Bakir Izetbegović, sin nekdanjega voditelja BiH Alija Izetbegovića in danes eden najvplivnejših politikov v BiH.
"Omaro z okostnjaki bodo morali znova odpreti"
"Po kosovski odcepitvi so se namreč razširile zgodbe, da imajo tudi Srbi v Bosni podobno pravico do odcepitve kot Albanci na Kosovu. Toda tisti, ki so zagovarjali te stvari, so pozabili, kako so Srbi pravzaprav prišli do polovice Bosne. Zdaj bodo morali to omaro z okostnjaki znova odpreti. Med sojenjem Karadžiću se bo spet govorilo o obleganju Sarajeva, o koncentracijskih taboriščih, o Srebrenici," je dejal.
"Ni dajal vtisa, da je sposoben takšnih zločinov"
S Karadžićem sta se dobro poznala, saj sta kot nasprotnika za pogajalsko mizo, večinoma v Ženevi, do leta 1993 preživela več mesecev. Po besedah Izetbegovića Karadžić "ni dajal vtisa, da je sposoben takšnih zločinov". "Po svoje je bil zanimiv, prijeten sogovornik. Toda eno je seveda vtis, drugo pa je realnost, ki se je skrivala v njem. Za srbski narod, za dominacijo Srbov v Bosni je bil pripravljen storiti vse," je dejal.
Po njegovi oceni aretacija Karadžića prinaša pozitivno sporočilo: "lahko se skrivate tudi trinajst let, toda na koncu boste vendarle pristali za rešetkami, soočeni s svojimi zločini", čeprav haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije dela prepočasi. Je pa na drugi stani haaško sodišče edino, ki piše resnico o Bosni. "To, kar počne in sporoča svetu, je v resnici daleč najbliže resnici o vojni v Bosni," je dodal Bakir Izetbegović.
"Med sojenjem bodo na dan prišle nove podrobnosti"
Po njegovi oceni bi morala BiH znova poskusiti dokazati Srbiji krivdo za genocid, potem ko je lani Meddržavno sodišče v primeru tožbe BiH proti Srbiji razsodilo, da v tej vojni ni šlo za genocid. "To bi v prihodnjih letih morali storiti. Med sojenjem Karadžiću bodo na dan zagotovo prišle nove podrobnosti," čeprav je srbski genocid med vojno v BiH "zlahka dokazljiv".
Po njegovi oceni pa si predsednik Republike srbske Milorad Dodik ne bi smel dovoliti mednarodnih srečanj, kot je bilo 22. junija v Ljubljani. "Ve se, kdo predstavlja državo na zunaj," je dodal in izpostavil, da "v tujini ne bi smeli sprejemati entitetskih voditeljev". "Tudi zato, ker Dodik podobne dogodke vselej izkoristi za to, da pove tudi kaj slabega o Bosni in Hercegovini. Dodik ne združuje Srbov, ampak jih s svojo zvestobo radikalcem zgolj razdvaja," je še dejal Bakir Izetbegović za Sobotno prilogo.
1
