Razkrite Gadafijeve skrivnosti

Vladavine diktatorjev so vedno polne skrivnosti. Od smrti libijskega voditelja Moamerja Gadafija oktobra 2011 so na dan prišle že mnoge zastrašujoče podrobnosti njegove vladavine. Tudi o tem, da je imela britanska obveščevalna služba MI6 skriti načrt, kako Gadafija po padcu njegove vladavine pretihotapiti iz države.

Pred kratkim pa je BBC v dokumentarnem filmu o libijskem predsedniku razkril nekaj res bizarnih podrobnosti. Za dokumentarec Nori pes – Gadafijev skrivni svet je režiser in avtor filma Christopher Olgiati našel pričevalce o njegovem življenju in vladanju: telesne stražarje, spolne sužnje, žrtve mučenja, diplomate, ki so sestankovali z njim, in njihove žene, ki so ga oboževale. Tako je nastal nenavaden portret diktatorja, ki so ga nekateri oboževali, drugi so se ga bali.

"V Gadafijevi vladavini ni bilo prav ničesar dobrega," je v dokumentarcu dejal Ali Aujali, nekdanji libijskih ambasador v ZDA, ki je diktatorju služil od srede sedemdesetih let pa vse do leta 2011, ko je prebegnil k upornikom in pozneje postal njihov ambasador v Ameriki.

Krutost brez meja Med zbiranjem gradiva za film so avtorji naleteli na številne zgodbe, ki jih niso mogli preveriti. Denimo da je nekega moškega privezal na dva avtomobila in ga razparal, ker je mož trdil, da je Gadafi občeval z njegovo ženo. Ali da je ukazal šestletni deklici odrezati ustnice, ker se ni zasmejala, ko se je voditelju zdelo, da bi se morala.

Poleg tega so odkrili skrivne sobe, v katerih je libijski voditelj spolno občeval z najstnicami in najstniki, ki so bili njegovi spolni sužnji. Izbiral naj bi jih kar med obiski šol, ko so njegovi sodelavci med učenci in učenkami ugrabili izbrane.

Ena izmed njegovih slovitih telesnih stražark je pričala, da ga je občudovala, dokler niso neke noči morali gledati, kako je brez razloga pobil 17 študentov: "Naročil nam je, da moramo ploskati," je dejala stražarka, ki še zdaj živi v strahu in se skriva.

Naročil sestrelitev letala Zastrašujoča je tudi zgodba o napadu na letalo libijske družbe Libyan Arab Airlines, v katerem je umrlo 157 ljudi. Letalo so sestrelili na Gadafijevo zahtevo. Zgodilo se je decembra 1992, pet let po napadu v Lockerbiju, za katerega so krivili Libijo. Država je bila deležna sankcij, da bi svetu pokazal, kako škodljive so te za varnost države, pa je dal Gadafi sestreliti letalo, češ, poglejte, zaradi sankcij nimamo za rezervne dele in zato so naša letala nevarna in nedolžni državljani umirajo.

Čeprav se zdi zgodba neverjetna, so avtorji dokumentarca na BBC našli pilota reaktivca, ki je izpolnil Gadafijev ukaz in sestrelil potniško letalo nedaleč od letališča v Tripoliju. Filmska ekipa je našla ostanke letala v puščavi, tako da bodo zdaj strokovnjaki raziskali, kaj se je zares zgodilo.

Z Gadafijem je sodelovalo veliko tujcev. Lutz Kayser, nemški raketni inženir, je zanj delal v osemdesetih letih. Spominja se ga kot "prijetne in skromne osebe, ki je svoje slabosti skrivala za fasado". Inženirjeva žena pa je bila nad diktatorjem navdušena, češ da je bil tako šarmanten, da je očaral celo ptice na drevesu: "Imenovala sem ga Aleksander Veliki, saj je bil prepričan, da bo spremenil svet," se spominja očarana žena.

Shranjena trupla nasprotnikov V popolnoma drugačnem spominu pa ga ima Američan Frank Terpil, ki je bil Gadafijev poklicni morilec, zadolžen za uboje libijskih disidentov v tujini. "Želel se je znebiti vsakogar, ki mu je nasprotoval," je dejal morilec.

Svoje nasprotnike pa je imel tudi po smrti rad blizu sebe. Po padcu režima so v zamrzovalnikih predsedniške palače našli trupla ubitih nasprotnikov, tudi nekdanjega zunanjega ministra. "Zamrznil jih je kot spominke in povedali so mi, da si jih je od časa do časa prihajal ogledovati," je v dokumentarcu dejala Baha Kikhia, vdova ubitega ministra.

Zgodbe o Gadafijevem življenju bodo gotovo še polnile knjige in o njem bodo gotovo še snemali filme. Dokumentarec BBC je bil na sporedu ravno v času, ko so ameriški inženirji v libijski puščavi uničili še zadnje kose Gadafijevega kemičnega orožja, da ne bi prišlo v roke kakšnega drugega voditelja, ki bi bil kot Nori pes, kakor je Gadafija poimenoval ameriški predsednik Ronald Reagan.