Danski premier Anders Fogh Rasmussen je po več tednih ugibanj danes potrdil svojo kandidaturo za generalnega sekretarja zveze Nato.
Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je že izrazil nasprotovanje njegovi kandidaturi, ker, kot je pojasnil, "dvomi v njegove sposobnosti, da bi prispeval k miru v svetu".
Razburil muslimanski svet, ker ni obsodil karikatur
56-letni Rasmussen je pred leti razburil muslimanski svet, ker ni želel obsoditi karikatur preroka Mohameda v danskem tisku in je vztrajno zagovarjal svobodo govora kot "temelj demokracije". "Kako lahko tisti, ki tedaj niso mogli poskrbeti za mir, zdaj prispevajo k miru," je dejal Erdogan v izjavi za medije na centru za raziskave Chatham House v Londonu.
Kritike na račun kurdske televizije na Danskem
Erdogan je bil do Rasmussena kritičen tudi zato, ker Danska dopušča oddajanje kurdske televizije, ki naj bi po turškem prepričanju veljala za glasilo kurdskih upornikov v Turčiji.
Vendar pa Erdogan ni pojasnil, ali bo Turčija vložila veto na kandidaturo Rasmussena.
Izbiranje novega generalnega sekretarja naj bi bilo eno glavnih vprašanj pogovorov "ob robu" vrha zavezništva v Strasbourgu in Kehlu oz. Baden-Badnu, ki se bo začelo drevi. Sedanjemu generalnemu sekretarju Jaapu De Hoopu Schefferju se mandat izteče šele 31. julija, tudi formalno pa naj bi volitve potekale kasneje.
Med resnimi kandidati tudi poljski in bolgarski zunanji minister
Veleposlaniki v Bruslju sicer že nekaj mesecev preučujejo, kateri kandidat za generalnega seketarja bi bil sprejemljiv za vse članice. Rasmussen naj bi se za zdaj izkazal kot najresnejši kandidat, vendar naj ta odločitev še ne bi bila povsem gotova. Predvsem nekatere nove članice naj bi si še vedno prizadevale, da bi položaj prevzel nekdo iz novih članic; neuradno se je kot najresnejši kandidat omenjal tudi poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski, zanimiv pa naj bi bil tudi bolgarski zunanji minister Solomon Pasi.
Položaj po tradiciji v rokah Evropejca
Položaj generalnega sekretarja Nata, ki predstavlja zavezništvo in koordinira delo zaveznic, je po tradiciji v rokah Evropejca. Gre za nekakšen dogovor, da ZDA za generalnega sekretarja podprejo kandidata iz Evrope, v zameno pa Američan postane vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi.
De Hoopu Schefferju se je štiriletni mandat uradno končal že konec lanskega leta, toda zavezniki so se odločili, da mu mandat podaljšajo, da bo lahko uspešno organiziral vrh ob 60. obletnici Nata.
Merkel: Novega sekretarja bi morali izbrati danes
Novega generalnega sekretarja zveze Nato bi morali izbrati nocoj, je menila nemška kanclerka Angela Merkel po srečanju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo pred začetkom gala večerje voditeljev držav članic zavezništva v nemškem mestu Baden-Baden.
"Rasmussen bi bil dobra izbira"
"Prepričana sem, da bi nam danes lahko uspelo izbrati novega generalnega sekretarja," je dejala kanclerka in ocenila, da bi bil danski premier Anders Fogh Rasmussen, ki velja za najmočnejšega kandidata, dobra izbira. Na vprašanje, ali bo izbranec šibak ali močan vodja, je odgovorila: "Glede na to, da ga bomo izbrali soglasno, bo zagotovo močan."
2
