PS SE izpostavil pomen boja proti nekaznovanosti odgovornih za kršitve človekovih pravic

Parlamentarci so poudarili, da bi moral biti boj proti nekaznovanosti odgovornih za hude kršitve človekovih pravic prednostna naloga držav članic SE.

Kot je poudarila poročevalka odbora za pravne zadeve in človekove pravice Herta Däubler-Gmelin (SOC), nekaznovanost ne bi smela obstajati, ko gre za hude kršitve človekovih pravic. Nekaznovanost se po njenih besedah ne sme širiti. Zatrdila je tudi, da se je proti nekaznovanosti potrebno boriti, kjerkoli se pojavi.

Umori novinarjev in borcev za človekove pravice

Kot izhaja iz poročila, ki ga je pripravila Däubler-Gmelinova, se nekaznovanost storilcev hudih kršitev človekovih pravic v članicah in opazovalkah SE pojavlja v različnih oblikah. Med najbolj resnimi so razširjene zlorabe varnostnih sil na konfliktnih območjih, umori novinarjev in borcev za človekove pravice, pa tudi primeri smrti zaradi grobega ravnanja policije v zaporih, pa tudi zločini iz sovraštva.

Poročilo med drugim poudarja, da morajo storilci hudih kršitev človekovih pravic odgovarjati za svoja dejanja, vključno s pobudniki kot organizatorji teh zločinov. Izpostavili pa so, da je v boju proti nekaznovnosti potrebno v celoti in čimprej uveljaviti razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na to problematiko.

Darja Lavtižar Bebler je opozorila na problem korupcije

Po besedah vodje delegacije DZ v PS SE Darje Lavtižar Bebler v zvezi z obravnavano problematiko obstaja vrsta dejanj, ki ostanejo nekaznovana, in to ni dobro za pravno državo, posebej pa za stanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v neki državi. Spregovorila je o umorih iz časti, ki so po njenih besedah povezani z neko kulturo, tradicijo v posameznih državah ter o kaznivih dejanjih, ki jih včasih zagrešijo uradne osebe, ki nato drugega drugega ščitijo.

Darja Lavtižar Bebler je opozorila tudi še na problem korupcije, ki je po njenih besedah zelo razširjen v vseh državah članicah SE.

Predlagana je ustanovitev preiskovalne komisije neodvisnih strokovnjakov

V zvezi s problematiko je pred PS SE stopil predsednik posebnega sodišča za Libanon Antonio Cassese, ki je spregovoril o pomenu tega, da se storilce resnih in obsežnih kršitev človekovih pravic privede pred sodišče. Ob tem se je med drugim zavzel za okrepitev vloge Evropskega sodišča za človekove pravice. Predlagal je tudi ustanovitev evropske preiskovalne komisije neodvisnih strokovnjakov, na katero bi se, kot je predlagal Cassese, lahko obrnile tako države kot posamezniki.

"Ta mednarodni nesodni nadzorni mehanizem" bi ponudil način, kako hitro ugotoviti, ali je prišlo do primerov mučenja, genocida, zločinov proti človečnosti ali terorizma, je dodal Cassese, sicer nekdanji predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

V povezavi z razpravo o stanju človekovih pravic je danes na zasedanju PS SE v imenu mendarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International nastopil direktor za raziskovanje Claudio Cordone. V izjavi, ki jo je prebral v imenu generalne sekretrke Irene Khan, je med drugim izpostavil področja, ki so skupna SE in Amnesty International. Slednji po njegovih besedah deli odločenost SE, da je potrebno smrtno kazen odpraviti povsod v Evropi.

"Strah pred terorizom je izzval sovražnost do muslimanov" Opozoril je na problem nekaznovanosti odgovornih za kršitve človekovih pravic, pa tudi, da smo 60 let po ustanovitvi SE še vedno priče primerom diskriminacije in rasizma, pogosto nasilnih in smrtnih. Strah pred terorizom je po njegovih besedah izzval sovražnost do muslimanov, judje so še vedno tarče napadov v Evropi. Izpostavil je diskriminacijo Romov, pa tudi zločine iz sovraštva nad homoseksualci, biseksualci in transeksualci. Dotaknil se je še ogroženosti svobode izražanja v Evropi in napadov na novinarje.