Evropska unija išče rešitve za hitro naraščajoče število migrantov v državah članicah. Samo lani se je število prosilcev za azil v EU povečalo skoraj za polovico in je največje po letu 1992.
Na izbiro države, v kateri migranti zaprosijo za azil, najbolj vpliva gospodarski položaj ciljne države.
Največ prošenj za azil prejmejo v Nemčiji, najmanj v Estoniji. Število prosilcev je najhitreje naraslo v Italiji, razlog pa je dogajanje v Nigeriji, kjer na severovzhodu države prebivalstvo ustrahuje skrajna islamistična skupina Boko Haram. Največ prošenj za azil so vložili Sirci, vojna pa je poskrbela za največjo rast prošenj iz Ukrajine.
Podobno kot na ravni EU se je tudi v Sloveniji število prosilcev za azil lani povečalo za skoraj polovico.
Lani največje povečanje števila prošenj v zadnjem desetletju
Število prosilcev za azil (iz držav zunaj EU) na območju EU je bilo v zadnjem desetletju z nekaj manj kot 200 tisoč prosilci najnižje od leta 2006. Število prosilcev je do leta 2012 raslo počasi in konec leta 2011 doseglo število 309.820.
Največje naraščanje števila prosilcev za azil je EU zaznala v zadnjih dveh letih. Konec leta 2013 je bilo v EU 431.090 prosilcev za azil. Število teh se je v letu 2014 povzpelo za 45,2 odstotka, to je na 625.920 prosilcev za azil. To je največ prosilcev za azil v EU po letu 1992.
Največ prosilcev za azil v Nemčiji, najmanj v Estoniji
Na to, v kateri državi bodo prosilci vložili prošnjo za azil, vpliva več dejavnikov: zgodovinske povezave med državama, znanje jezika, prisotnost etničnih skupnosti, najbolj pa gospodarski položaj države. Prosilci za azil se odločajo tudi na podlagi verjetnosti, da bodo v določeni državi dobili azil, in tega, kakšno zaščito (ugodnosti) prejmejo z azilom.
Več kot dvakrat več prosilcev za azil v Italiji, na Hrvaškem dobra polovica manj
Glede na leto 2013 se je lani najbolj povečalo število prosilcev za azil v Italiji – za 143 odstotkov. V Italiji je v enem letu za azil zaprosilo deset tisoč Nigerijcev več kot leto prej.
S 126 odstotki več prosilcev za azil sledi Madžarska. To državo je v enem letu za azil zaprosilo več kot 21 tisoč prebivalcev Kosova.
Število prosilcev za azil se je najbolj zmanjšalo na Hrvaškem, in sicer za 58 odstotkov, in Poljskem, za 47 odstotkov.
Največ prošenj za azil vložili Sirci
Največ prosilcev za azil na območju EU, 122.115, je lani prišlo iz Sirije. Vsak peti prosilec za azil je državljan Sirije (19,5 odstotka vseh prosilcev), sledijo Afganistanci (6,6 odstotka), državljani Kosova (6,1 odstotka), Eritrejci (5,9 odstotka) in Srbi, od koder je prišlo 4,9 odstotka prosilcev za azil.
Vojna poskrbela za največje povečanje števila prosilcev iz Ukrajine
Leta 2014 je iz Ukrajine prišlo 14.050 prosilcev za azil, kar je glede na leto prej 1.232 odstotkov več prosilcev za azil v EU. Število prosilcev iz Gambije se je povečalo za 224,8 odstotka, tistih iz Eritreje za 154,9 odstotka in iz Sirije za 144,3 odstotka glede na leto prej.
V številkah je lani za azil v EU zaprosilo 72.135 več Sircev, 22.440 več Eritrejcev in 17.670 več oseb s Kosova kot leta 2013. Za več kot polovico se je zmanjšalo število prosilcev za azil iz Rusije, z 41.470 leta 2013 na 19.815 leta 2014.
V Sloveniji skoraj pol več prošenj za azil
Za azil v Sloveniji je leta 2014 zaprosilo 385 oseb, kar je 42,6 odstotka več kot leto prej. Največ prošenj, in sicer 90, so napisali državljani Sirije, 75 Afganistanci in 25 državljani Pakistana.
1
