Preklic izobčenja Lefebvrovih škofov zanetil spor med katoličani in judi

Tako je podprl izjave škofa Richarda Williamsona, člana iste skupnosti, ki je že zanetil polemiko med Vatikanom in judi. Abrahamowicz, predstojnik lefebvrijske skupnosti v severni Italiji, je sicer dejal, da verjame v obstoj plinskih celic v nemških koncentracijskih taboriščih, ne more pa trditi, da so ljudje zaradi njih umirali. "Vem, da so plinske celice obstajale vsaj za razkuževanje, ne morem pa reči, ali je kdor koli zaradi njih umrl ali ne," je dejal.

Ogenj je zanetil škof Williamson

Njegove navedbe so bile olje na ogenj, ki ga je zanetil Williamson z zanikanjem, da so bile v nemških koncentracijskih taboriščih plinske celice in da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali šest milijonov judov. Williamson je za švedsko televizijo dejal, da je bilo v koncentracijskih taboriščih ubitih zgolj od 200.000 do 300.000 judov.

"Ne gre za zanikanje holokavsta" Na novinarsko vprašanje, kako komentira Williamsonove izjave, je Abrahamowicz dejal, da "ne gre za zanikanje holokavsta, kot to napačno pišejo mediji", pač pa je britanski škof, eden od štirih škofov, ki jih je brez soglasja Vatikana posvetil francoski razkolniški škof Marcel Lefebvre, po njegovih besedah "preprosto izrazil dvom". "Gotovo je bilo Williamsonovo vmešavanje v tehnična vprašanja nepremišljeno", je dejal Abrahamowicz, ki v nasprotju z Williamsonom števila žrtev holokavsta ne postavlja pod vprašaj: "Žrtev je lahko bilo še več kot šest milijonov."

Že Williamsonove besede o holokavstu so naletele na oster odziv še posebej v judovskih skupnostih, ki so od Vatikana zahtevale javno opravičilo, čeprav je vodstvo Bratovščine svetega Pija X. sporočilo, da ne gre za stališče celotne skupnosti, pač za Williamsonovo osebno mnenje. Papež Benedikt XVI. je minulo soboto preklical odlok nekdanjega papeža Janeza Pavla II. o izključitvi štirih škofov, ki jih je leta 1988 posvetil škof Lefebvre, iz Rimskokatoliške cerkve.

Papež ponovno obsodil holokavst in izrazil solidarnost z judi Benedikt XVI. je nato v sredo na splošni avdienci v Vatikanu po številnih očitkih, zakaj je sporno bratovščino, ki ni sprejela bogoslužne reforme niti nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej pa se ni strinjala z odpravo svete maše v latinskem jeziku, ponovno obsodil holokavst in izrazil solidarnost z judi, kar je generalni direktor glavnega izraelskega rabinata Oded Weiner označil za "pomemben korak naprej", pred tem pa naj bi za izraelski časopis Jerusalem Post, ki so ga povzemali italijanski mediji, izjavil, da bo rabinat iz protesta zaradi preklica izobčenja škofa Williamsona za nedoločen čas prekinil odnose z Vatikanom.

Abrahamowicz je še za La Tribuno dejal, da noben katoličan ne more biti antisemit. "Nemogoče je, da bi bil katoličan antisemit", saj ima judovske korenine, je dejal Abrahamowicz. Na njegove besede se je v imenu Vatikana odzval Ciro Benedettini, ki je izrazil nestrinjanje z omenjenimi navedbami ter spomnil na papeževo obsodbo holokavsta.

Judovska skupnost: Gre za "globoko žaljivo" dejanje Vodja nemške judovske skupnosti Charlotte Knobloch je v sredo kljub zagotavljanju Vatikana, da Williamsonove in Abrahamowiczeve trditve niso v skladu s stališčem katoličanov, napovedala, da bo njihova skupnost prekinila dialog z Rimskokatoliško cerkvijo. Kot je dejala, jo je papeževa odločitev, da prekliče izključitev Williamsona in drugih treh škofov iz Rimskokatoliške cerkve, razjezila. Po njenem gre za dejanje, ki je "globoko žaljivo".

"Pod takšnimi pogoji za zdaj gotovo ne bo pogovorov med Cerkvijo in mano, toda poudarjam za zdaj," je v pogovoru za nemški dnevnik Rheinische Post, ki ga povzema ameriška tiskovna agencija AFP, dejala Knoblochova. Williamsonovo opravičilo je zahtevala tudi Škofovska konferenca nemških katoliških škofov.