Na španskem letoviškem otoku Mallorca je eksplodirala bomba. Pri tem naj bi bila ubita dva policista, več ljudi je ranjenih. Kasneje so preiskovalci v bližini odkrili še eno bombo.
Druga bomba je bila skrita pod avtomobilom Civilne garde pred policijsko kasarno v kraju Palmanova, kjer je eksplodirala tudi prva bomba. Drugo bombo so že deaktivirali.
Eksplozija je zahtevala žrtve
Eksplozija se je zgodila pred policijsko postajo v kraju Palmanova. Policijski viri so za zdaj potrdili le, da je do eksplozije prišlo in da je bila pri tem ubita najmanj ena oseba, ena pa ranjena.
Zaprli letališče in več pristanišč
Oblasti so na Mallorci po napadu iz varnostnih razlogov za uro in 40 minut zaprle letališče, ki velja za tretje najbolj prometno letališče v Španiji in enega najbolj prometnih v Evropi. Zapora letališča je po navedbah letaliških oblasti povzročila zamude letov, ne pa tudi njihovih odpovedi. Letališče so medtem že ponovno odprli. Oblasti so zaprle tudi več pristanišč, kar je povzročilo zamude pri odhodu več ladij.
Evropska komisija je napad označila za barbarskega
Na napad se je že odzvala Evropska komisija in ga označila za barbarskega. Španske institucije in državljani bi morali razumeti, da Evropska komisija z njimi deli popolno solidarnost v boju proti terorizmu, je komisija sporočila v izjavi.
Že druga eksplozija v dveh dneh
To je bila že druga eksplozija v Španiji v zadnjih dveh dneh. V sredo je bilo v bombnemu napadu v mestu Burgos na severu Španije ranjenih okoli 60 ljudi. Bomba z do 200 kilogrami eksploziva je bila skrita v dostavnem avtomobilu za kasarno paravojaške Civilne garde.
Eta bo praznovala 50. obletnico delovanja
Eta sicer še ni prevzela odgovornosti za napada, mediji pa ugibajo, da naj bi bila povezana tudi s 50. obletnico obstoja Ete, ki bo v petek. V tem obdobju je v nasilju, za katerega je bila odgovorna Eta, umrlo preko 800 ljudi, na stotine jih je bilo ranjenih. Pred tokratnim napadom v Mallorci se je zadnji uboj, pripisan baskovski organizaciji, zgodil 19. junija, ko je v Bilbau v eksploziji avtomobila umrl policijski inšpektor.
Sodišče prepovedalo zborovanja ob 50. obletnici delovanja Ete
Špansko nacionalno sodišče je prepovedalo vse manifestacije v spomin na 50. obletnico delovanja baskovske separatistične organizacije Eta, ki je bila ustanovljena 31. julija 1959. Za petek in soboto so bila namreč napovedana zborovanja v podporo zaprtim članom Ete, a ker bi šlo po mnenju oblasti za podporo teroristom, so jih prepovedali.
Sodišče je sicer sprva dovolilo zborovanja v podporo zaprtim članom Ete, ki so jih napovedali v baskovskem mestu Villabona, saj naj bi šlo za izvajanje pravice do svobodnega izražanja. Toda španska vlada Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera se je temu odločno zoperstavila in napovedala, da ne bo dovolila zborovanj v podporo teroristom. Tej interpretaciji pa je pritrdilo kazensko sodišče v Madridu.
Eto so 31. julija ustanovili nacionalistični študentje
Organizacijo so 31. julija 1959 pod imenom Euskadi Ta Askatasuna, kar po baskovsko pomeni Baskovska domovina in svoboda, v Bilbau ustanovili nacionalistični študentje. Sprva je bil boj Ete uperjen predvsem proti sistematični raznorodovalni politiki fašističnega režima generala Franca, po padcu diktature leta 1975 pa so se njeni cilji preoblikovali v boj za ustanovitev neodvisne socialistične baskovske države na območju severne Španije in južne Francije, kjer prebivajo Baski.
Pripadnike Ete preganjajo povsod
Toda danes jo imajo tako v EU kot ZDA zgolj za teroristično organizacijo in njene pripadnike preganjajo praktično vsepovsod. V zaporih v Španiji in Franciji in tudi drugod je zaprtih preko 700 njenih članov, med njimi so v zadnjem času oblasti prijele tudi nekatere vodilne člane te organizacije. Po nekaterih navedbah naj bi bila Eta praktično obglavljena in brez pravega vodstva.
Eta v svojem polstoletnem boju z orožjem praktično nikoli ni izbirala sredstev. Delovala je po vsej Španiji ter izvajala bombne napade in ugrabitve t.i. sovražnikov baskovskega ljudstva. Etin "podpis" je predvsem napad z avtomobilom bombo, parkiranim nekje na javnem mestu.
Običajno so napadalci o napadu obvestili kakšen časopis
Običajno so sicer predstavniki organizacije nekaj trenutkov pred eksplozijo s klicem na kakšen časopis opozorili na napad, tako da so oblasti, če so uspele, vsaj izolirale mesto eksplozije. Vedno pa jim to ni uspelo; v eksplozijah Etinih bomb je umrlo tudi okoli 340 civilistov.
Največ napadov je bilo v Baskiji
Največ napadov je Eta izvedla ravno na območju Baskije. Veliko jih je bilo tudi v Madridu, v Navarri in Barceloni. Priljubljeni kraji napadov so tudi na španski sredozemski obali, s čimer naj bi Eta škodila predvsem španskemu turizmu.
4
