Pred hrvaško predsednico je spustil hlače

Uradna fotografiranja so navadno resna, če tega ne počne šef evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki svoje goste rad treplja, klofuta in poljublja.

Toda fotografiranje hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović s predstavniki hrvaškega Helsinškega monitorja ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je prekosilo vse Junckerjeve izpade. Med uradnim fotografiranjem so namreč predsedniku hrvaškega Helsinškega monitorja Ivanu Zvonimirju Čičaku na tla padle hlače. Po poročanju hrvaških medijev predsednica ob dogodku ni niti trznila z očmi, Čičaku pa so ob nerodni situaciji pomagali njeni pomočniki.

Fotografije so v trenutku postale hit družbenih omrežij. Toda Ivan Zvonimir Čičak je za Večernji list povedal, da zaradi tumorja ne sme nositi ne pasu ne naramnic. "V zadnjih petnajstih letih sem imel sedemnajst operacij trebuha, v kratkem me čakajo nove," je dejal in opozoril, da res ni lepo, da se smejijo bolnemu človeku.

Spoštovana, a kontroverzna osebnost

Ivan Zvonimir Čičak je sicer na Hrvaškem spoštovana, a tudi kontroverzna osebnost, saj velja za enega vodilnih ljudi hrvaške pomladi in jugoslovanskega disidenta, a je v svojih medijskih nastopih kritičen do vseh in mnogokrat obtožen za zagrizenega nacionalista in antikomunista. Junija letos je v govoru pred Hudo jamo v Sloveniji dejal, da je komunizem rdeči fašizem. "Tu so novi Pompeji. Umirali so počasi in ostali okamneli v mrzlem grobu, v ledenem peklu, kot ga je opisal Dante," je dejal v slikovitem govoru.

Leta 1971 je bil zaradi študentskega aktivizma obsojen na tri leta zaporne kazni, zaradi kontrarevolucionarne dejavnosti. Pozneje je sebe in svojo družino s petimi otroki preživljal s prodajanjem knjig in usnjenih jaken. Deset let pozneje so ga še enkrat zaprli zaradi utaje davka, a so ga po gladovni stavki izpustili iz zapora. Od tedaj je dejaven na področju varstva človekovih pravic.

Kritik Tuđmana Pozneje je bil med ustanovitelji Hrvaške kmečke stranke (HSS), a je po prvih volitvah odstopil kot njen predsednik. Tako kot je bil kritik Jugoslavije, je bil kritičen tudi do vladavine Franja Tuđmana, ki ga ostro kritizira v svojih kolumnah v Slobodni Dalmaciji in reviji Danas. Prav zadnji je Tuđmanova oblast želela odvzeti državne subvencije zaradi Čičakovih komentarjev. Nekaj časa je bil tudi kolumnist Jutarnjega lista, a je sodelovanje z njimi prekinil zaradi nenehnih cenzur njegovih tekstov.

Od leta 1993 je na čelu hrvaškega Helsinškega monitorja in je dobitnik prestižne nagrade Bruno Kreisky, ki jo podelijo tudi najbolj zaslužnim borcem za človekove pravice.