Prazgodovinski incest

Zdi se, da praljudje pri seksu niso bili izbirčni. Glede na najnovejše znanstvene izsledke bi lahko rekli, da so se parili kjerkoli in s komerkoli. To so odkrili znanstveniki, ko so raziskali DNK neandertalcev, denisovih človečnjakov in homo sapiensa.

Vse se je začelo marca 2008, ko so v jami Denisova v sibirskem Altajskem gorovju našli mezinec mlade ženske, ki je živela pred 41 tisoč leti. Izkazalo se je, da gre za popolnoma novo vrsto človečnjakov, ki so jih poimenovali denisovi. Dve leti pozneje so v isti jami našli še nožni palec neandertalca. Oba primerka sta bila tako dobro ohranjena, da so lahko začeli raziskovati DNK. Raziskovalci so bili presenečeni, saj so lahko prvič sledili genetskim spremembam, ki moderne ljudi razlikujejo od oddaljenih prednikov.

"Prepričani smo, da je prav v genskih spremembah osnova, ki razlikuje neandertalce od modernega človeka," je ob objavi članka o raziskavah genoma neandertalcev dejala Janet Kelso, raziskovalka na Inštitutu za evolucijsko antropologijo Maxa Plancka v Leipzigu. Vodja raziskave Kay Prüfer pa je ob tem dodal, da so za razvoj modernih ljudi prav gotovo odgovorne genske mutacije: "Verjetno nikoli ne bomo odkrili gena, ki je ljudem omogočil izdelavo letal, morebiti pa bomo našli gen, ki je omogočil, da so naši možgani debelejši."

Parjenje vsak z vsakim

Raziskavo si sicer začeli že leta 2006, a je šele najdba fragmentov prstov v Sibiriji omogočila dovolj DNK za analizo. Prva stvar, ki so jo ugotovili z analizo kromosomov, je bila, da sta si morala biti starša najdene osebe zelo blizu, najverjetneje sta bila polbrat in polsestra, ki sta imela isto mater. Ne morejo sicer z gotovostjo trditi, da je bil osebek plod tega, kar bi dandanes imenovali incestno razmerje, ker bi le na osnovi najdenega DNK njegova starša lahko bila tudi teta in nečak, stric in nečakinja, babica in vnuk ali dedek in vnukinja. Brez dvoma pa sta bila ožja družina.

Ker v jami niso bivali le neandertalci in denisovani, temveč tudi homo sapiensi, so znanstveniki tudi ugotovili, da so se vse tri vrste človečnjakov parile med seboj. Veja neandertalcev in denisovanov so se od veje homo sapiensa ločili pred približno pred 600.000 leti, med seboj pa pred 400.000 leti.

S primerjavo genomov vseh treh vrst človečnjakov so znanstveniki ugotovili, da imamo moderni ljudje dva odstotka enakih genov kot neandertalci, kar je posledica medvrstnega seksa. Zanimivo pa je, da imajo neandertalske gene le sodobni ljudje zunaj Afrike, medtem ko imajo denisovske gene le ljudje v jugovzhodni Aziji in Oceaniji.

Denisovani so imeli 0,5 odstotka enakih genov kot neandertalci, ker so pač tudi oni prakticirali medčlovečnjaške spolne odnose. Denisovani so s tem veliko profitirali, saj znastveniki predvidevajo, da so jim neandertalski geni okrepili imunski sistem. Toda še bolj intrigantno je bilo odkritje, da je od tri do šest odstotkov genoma denisovanov drugi še neidentificirani veji človečnjakov. Sumijo, da gre za homo erectusa. Dokaz več, da je za človečnjake v prazgodovini veljalo to, kar je v pesmi o petelinu zapel Đorđe Balašević – princip je enak, vse ostalo so le nianse.

Nov pogled na evolucijo

Znanstveniki, ki so svojo študijo objavili v reviji Nature, so bili presenečeni. "To lahko popolnoma na novo napiše človeško evolucijsko zgodovino. Zdaj vemo, da so v prazgodovini bili vsi pomešani med seboj, da je vsak lahko seksal z vsakim," je za Guardian dejal profesor Alan Cooper z univerze v Adelaidi.

Raziskovalci zdaj špekulirajo, ali ni bilo morebiti parjenje znotraj družine usodno za izumrtje neandertalcev. "Če se razplodiš s svojim stricem, je tvoja vrsta na poti v izumrtje. Glede na dobljeni DNK je ta vrsta to počela kar nekaj časa, tako da bi res to lahko bil vzrok za izumrtje." je razmišljal profesor Cooper.

Odkrili pa so tudi gen, ki je specifičen za homo sapiensa. Gre za gen RB1CC1, ki je povezan s konstrukcijo kosti, mišic in skeleta. Nekaj drugih genov, ki so povezani z razvojem možganov fetusa, so tudi drugačni v genomu homo sapiensa kot pa pri neandertalcih. Torej morebiti evolucija človeka morebiti le ni povezana le s tem, kdo je spal s kom, temveč bolj s tem, kako so se nam razvili možgani.