Poplave grozijo severu Nemčije

Zaradi dolgotrajnega deževja rekordno narasle reke, ki so v minulih dneh že povzročile veliko škodo in terjale več kot deset življenj v Srednji Evropi, se pomikajo proti severu Nemčije in grozijo novim območjem. Med drugim reka Laba s poplavami sedaj grozi Dresdnu in Magdeburgu.

V Dresdnu bi lahko voda narastla tudi do sedem metrov V Dresdnu se pripravljajo, da bo gladina reke narasla na sedem metrov, kar je pet metrov nad običajno ravnijo, morda pa še meter ali dva več. Oblasti v zveznih deželah Saška in Saška-Anhalt, kjer se nahajajo omenjena mesta, opozarjajo, da bi lahko bile razmere še hujše kot ob uničujočih "stoletnih" poplavah leta 2002. Ponekod so še razglasili izredne razmere.

Največje količine poplavne vode so se zbrale v dveh velikih evropskih rečnih sistemih: Donavi, ki teče iz Nemčije preko Srednje Evrope proti Črnemu morju, in Labi, ki teče iz Češke preko Nemčije v Severno morje, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP. Vodna masa Donave po opustošenju v Nemčiji, Avstriji in na Češkem sedaj grozi Madžarski in Slovaški.

Na Češkem so bili prisiljeni odprti več jezov Na Češkem se je število smrtnih žrtev povzpelo na osem. Gladine rek so še dodatno močno zvišale, oblasti pa so bile zaradi velikega pritiska prisiljene odpreti več jezov. Znameniti praški Karlov most ostaja zaprt, že v ponedeljek so preselili živali iz praškega živalskega vrta.

Vse več težav povzroča dviganje podtalnice Reka Vltava je največji pretok zabeležila zjutraj okoli 6. ure, ko je dosegel 3210 kubičnih metrov na sekundo. Normalen pretok je okoli 150 kubičnih metrov vode na sekundo. Ob bregovih reke so postavili dodatne kovinske barikade in vreče s peskom. Po poročanju britanskega BBC naj bi barikade, kot vse kaže, zdržale, nevarnost velikih poplav v središču mesta se zmanjšuje.

Vse večja težava medtem postaja dviganje podtalnice. Podzemna železnica ostaja zaprta, oblasti pa so evakuirale več kot 8000 ljudi. Izredne razmere ne vladajo le v Pragi, pač pa tudi v preostalih delih države. V mestu Usti, kjer poplavlja Laba, so danes oblasti ukazale evakuacijo dodatnih 2000 prebivalcev.

Prizadete kraje si je ogledala tudi nemška kanclerka V Nemčiji medtem ostajajo poplavljeni številni kraji na jugu in vzhodu države. Doslej naj bi našteli skupno štiri mrtve. Še naprej je stanje najbolj alarmantno v bavarskem mestu Passau. Tja se je tudi najprej odpravila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je nato pot nadaljevala še v Pirni v zvezni deželi Saški in v Greizu v Turingiji.

Merklova je prizadetim v zvezni deželi Bavarski obljubila 50 milijonov evrov nujne pomoči. Še dodatnih 50 milijonov evrov bo prispevala dežela Bavarska. 30 milijonov evrov nujne pomoči je Merklova obljubila Saški, 20 milijonov pa Turingiji.

Nemška kanclerka si je najprej stanje ogledala iz zraka. Primerjala ga je s katastrofalnimi poplavami leta 2002 in poudarila, da je tokrat stanje še bolj dramatično. Vzela si je tudi čas za sprehod po Passauu, govorila je s šokiranimi prebivalci ter se zahvalila gasilcem in pripadnikom civilne zaščite. Pohvalila je tudi dobro sodelovanje vseh strani.

Prekinjena ostaja elektrika V Passauu, kjer se v Donavo izlivata reki Inn in Ilz, je voda dosegla najvišjo raven od leta 1501, nato pa se je stanje nekoliko umirilo. Nivo Donave je bil zjutraj na 11,80 metra, kar je kak meter pod najvišjo izmerjeno ravnijo. Preden se bo voda v celoti umaknila, bo sicer minilo še nekaj dni. Iz varnostnih razlogov ostaja prekinjena elektrika, težava je tudi pomanjkanje pitne vode.

Zaprt ostaja ladijski promet na Donavi in na Renu v nekaterih delih Nemčije ter na celotnem toku Donave skozi Avstrijo.

Medtem ko se raven Donave v Passauu umirja, pa narašča v drugih krajih, prav tako se zvišuje gladina Labe. Okoli 7000 ljudi je moralo zapustiti domove v Eilenburgu severovzhodno od Leipziga, v zvezni deželi Saška-Anhalt so v kraju Bitterfeld na varno umaknili 10.000 prebivalcev.

V Nemčiji je sicer že stekla obširna razprava o tem, ali je zaščita pred poplavami zadostna in ali se je država dovolj naučila iz katastrofalnih poplav leta 2002.

V Avstriji, kjer so doslej zabeležili dve smrtni žrtvi poplav, je gospodarska zbornica NÖ zagnala program nujne pomoči za podjetja v zveznih deželah, ki so jih prizadele poplave. V zbornici sicer opozarjajo, da zaenkrat ni mogoče oceniti, kakšna bo končna škoda poplav. So pa prizadetim podjetjem v poplavah obljubili do 10.000 evrov pomoči - "hitro in brez birokracije". O eni smrtni žrtvi so v ponedeljek poročali iz Švice.

Na zahodu države, kjer se je voda umaknila, so že pričeli s čiščenjem, medtem pa v zgornji in spodnji Avstriji stanje ostaja alarmantno. Prve izlive Donave so opazili na Dunaju, medtem ko so lokali na reki in pristanišča že poplavljeni. Najhuje naj bi bilo v prihodnjih 24 do 48 urah. V celotni Avstriji se z vodami bori 18.900 gasilcev in 1000 vojakov.

O eni smrtni žrtvi so v ponedeljek poročali iz Švice.

V stanju pripravljenosti tudi na Slovaškem in Madžarskem Medtem pa se na poplave pripravljajo še druge države. Slovaški premier Robert Fico je opozoril, da bi se lahko pod vodo znašla tudi Slovaška. Donava teče tudi skozi Bratislavo. "Prejemamo slabe novice iz Nemčije in Avstrije. Storiti moramo vse, da zaščitimo prestolnico," je dejal.

Na jugu Slovaške je ponoči utonil moški, ki je padel v reko Slana, a ga oblasti zaenkrat še ne štejejo med žrtve poplav. Moški naj bi bil namreč pijan, zato obstaja možnost, da za nesrečen padec niso bile krive narasle vode.

Pripravljena tudi Madžarska, na Poljskem poplavne nevarnosti ni Na Madžarskem je premier Viktor Orban razglasil izredno stanje. Donava naj bi na Madžarskem najvišji nivo dosegla od srede naprej, premierove besede povzema madžarska tiskovna agencija MTI. Stanje naj bi bilo najslabše konec tedna, a je Orban poudaril, da obstajajo "realistične možnosti, da reko zadržimo znotraj bregov".

V operacijah bo po potrebi po Orbanovih besedah sodelovalo do 8000 vojakov, 8000 reševalcev, 1400 strokovnjakov za upravljanje z vodami in 3600 policistov. Prebivalce pa je pozval, naj prostovoljno pomagajo pri aktivnostih, povezanih s pripravo na visoke vode. V Budimpešti že postavljajo dodatne vodne barikade.

Medtem pa na Poljskem oblasti pomirjajo prebivalce, da poplavne katastrofe ni pričakovati. V prihodnjih dneh bi lahko prihajalo do lokalnih poplav, razsežnosti, kot smo jim priča v Nemčiji ali na Češkem, pa ne bo, ocenjujejo strokovnjaki.

Srednja Evropa se je s podobnimi poplavami nazadnje spopadala leta 2002. Takrat je samo na Češkem umrlo 17 ljudi, škoda pa je v celotni regiji znašala 20 milijard evrov.