Pet milijonov mrtvih zaradi mobitelov

Volfram, tantal in kositer so tri surovine, na katere ne bi nikoli pomislili. Toda te kovine so poleg zlata v sodobnem svetu med najdragocenejšimi, saj so v večini elektronskih naprav – zaradi njih vaš telefon vibrira, notesnik deluje in baterija se polni. In te kovine so vir vojn in konfliktov po vsem svetu, predvsem v Afriki in Latinski Ameriki.

Surovine nadzorujejo oborožene skupine Umazane kovine ali konfliktne kovine, kot jih imenujejo, so največji vir konfliktov v Kongu. To, kar so diamanti za Sierro Leone – vir financiranja oboroženih skupin –, so v Kongu surovine, potrebne za elektronske aparate. Kongo z izvozom teh surovin letno zasluži okoli milijardo dolarjev.

A območja, kjer so rudniki mineralov, so pod nadzorom oboroženih skupin, ki s prodajo surovin kupujejo orožje, z nasiljem pa maltretirajo prebivalce območij rudnikov. Ali jih izženejo iz domov ali pa prisilijo v suženjsko delo v rudnikih. Prebivalstvo ustrahujejo tudi s posiljevanjem: na območjih rudnikov je posiljena vsaka četrta ženska. Nevladne organizacije ocenjujejo, da je med letoma 1996 in 2013 v konfliktih zaradi nadzora nad surovinami umrlo pet milijonov ljudi.

Krog nasilja in revščine Veriga od nasilja oboroženih skupin v Kongu do vašega telefona je sicer dolga. Surovine potujejo prek tihotapcev do prodajalcev, prek bolj ali manj sumljivih podjetij do večinoma azijskih tovarn elektronskih naprav. Nenehno in vse večje svetovno povpraševanje po teh kovinah pa ustvarja začaran krog nasilja.

Nevladne organizacije že nekaj let opozarjajo, da bi morala podjetja skrbeti za etična pravila pri pridobivanju surovin, tako da s kupovanjem ne bi financirala oboroženih skupin. Pred štirimi leti so v ZDA sprejeli zakon, ki podjetjem narekuje uporabo le tistih surovin, ki ne izhajajo s konfliktih območij.

Ko so z zakonom nameravali ohromiti oborožene skupine, ki nadzorujejo rudnike surovin, se je izkazalo, da so s tem ogrozili tudi lokalno prebivalstvo. Kongo je namreč za štiri mesece zaprl vse rudnike, da bi pridobili potrdila o tem, da surovine ne izhajajo s konfliktnih območij. S tem je večino zaposlenih v rudnikih pahnil v revščino, mnogi so izgubili delo in se – ironično – pridružili oboroženim skupinam, da bi z ropanjem lahko nahranili družine.

Podjetja bodo morala slediti izvoru surovin Ta teden so podobne predpise sprejeli tudi evropski parlamentarci. Podjetja, ki trgujejo s temi surovinami, pa tudi podjetja elektronskih aparatov, bodo morala slediti izvoru surovin in zagotoviti, da ne prihajajo s konfliktnih območij. Ocenjujejo, da bo ta odredba vplivala na 800 tisoč evropskih podjetij.

Vprašanje pa je, kako bo dejansko vplivala na nasilje v Kongu in drugih afriških državah, ki so vir surovin za mobilne telefone.