Parlamentarne volitve v Ruandi

RPF, nekdaj uporniška stranka Tutsijev, državo vodi od leta 1994, ko je prevzela oblast po hutujskem genocidu nad manjšinskimi Tutsiji in zmernimi Hutujci. Ob koaliciji pod vodstvom RPF predsednika države Paula Kagameja se za 80 poslanskih mest potegujejo še kandidati dveh strank - socialdemokratske in liberalne stranke, ki pa ne izhajata iz opozicije, saj sta na prvih večstrankarskih predsedniških volitvah po genocidu, ki so bile leta 2003, podprli kandidaturo Kagameja, ki je nato zmagal s 95 odstotki glasov. Kandidira tudi neodvisen kandidat.

Opozicija se nahaja v tujini

Opozicija, ki jo sestavlja kakih ducat strank, se je po genocidu zatekla v tujino, in na volitvah ne kandidira. Tri opozicijske stranke, ki tvorijo Združene demokratične sile, so konec avgusta iz Bruslja opozorile, da bodo volitve samo slepilo in da bodo takšne tudi ostale, dokler bo imela samo ena stranka monopol na vseh ravneh oblasti ter dokler bo zapirala dostop do medijev.

Kagame je pred meseci že izrazil prepričanje v zmago svoje stranke na parlamentarnih volitvah, pa tudi na predsedniških, ki so predvidene za leto 2010. Na parlamentarnih volitvah leta 2003, prvih po genocidu, v katerem so hutujske tolpe od aprila do julija 1994 ubile okoli 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev, je koalicija pod vodstvom RPF zmagala s skoraj 74 odstotki glasov.

Volitve nadzirajo opazovalci EU Danes volivci te 9,1-milijonske države po proporcionalnem sistemu volijo 53 poslancev, ki imajo petletni mandat. Volišča so se odprla ob 6. uri po srednjeevropskem času, volitve pa se bodo končale v četrtek. Potek nadzira kakih 60 opazovalcev Evropske unije.

V torek bodo kolegiji volivk na lokalni ravni volili 24 poslancev. Zaradi te posebnosti sodi Ruanda med države na svetu z največjim deležem poslank v parlamentu. Ta sistem je odraz demografskega neravnovesja med ženskami in moškimi, ki je posledica pokola. Po podatkih volilne komisije je namreč od okoli 4,8 milijona volilnih upravičencev le 45,1 odstotka moških.

Delni izidi naj bi bili objavljeni 22. septembra V sredo bo Svet mladih izvolil dva poslanca, v četrtek pa enega še Zveza združenj invalidov. Prvi delni izidi naj bi bili objavljeni 22. septembra, končni pa 25. septembra, je sporočila volilna komisija.

Sedanji predsednik Kagame je v začetku 90. let vodil uporniške enote RPF v boju proti tedanji hutujski vladi. Avgusta 1993 je takratni ruandski predsednik J. Habyarimana z RPF podpisal mirovni sporazum, ki je predvidel vrnitev okoli 650.000 tutsijskih beguncev. Potem ko so hutujski skrajneži v Kigaliju aprila 1994 sestrelili letalo s takratnima ruandskim in burundijskim predsednikom, Habyarimanom in Cyprienom Ntaryamiro, pa se je državljanska vojna znova razbesnela.

V državljanski vojni ubitih 800.000 ljudi Enote RPF so čez nekaj dni zavzele prestolnico, po vsej državi pa so se začeli strahotni pogromi hutujskih tolp nad Tutsiji in zmernimi Hutujci, v katerih je bilo ubitih kakih 800.000 ljudi. Enote RPF so postopno zavzele vso državo ter julija 1994 razglasile konec državljanske vojne in enostransko premirje. Naslednje leto so oblikovali začasno vlado, katere vodstvo je prevzel Kagame.

Za sojenje odgovornim za genocid so leta 1994 ustanovili Mednarodno sodišče za vojne zločine v Ruandi, ki ima sedež v tanzanijski Aruši in na katerem so doslej obsodili 30 ljudi. Do konca leta bi moralo v skladu z odločitvijo VS ZN končati postopke na prvi stopnji, ker pa se obravnava številnih primerov še ni začela, si sodišče prizadeva, da bi nekatere primere prepustilo ruandskim oblastem. V Ruandi na sojenje čaka še več sto ljudi, potem ko so lani zaradi prenapolnjenosti zaporov izpustili več kot 8000 zapornikov, ki naj bi sodelovali v genocidu. Med izpuščenimi po zagotovilih oblasti naj ne bi bilo glavnih odgovornih za genocid.