Odprli bodo sef razvpitega Arkana

Tožilstvo je zahtevalo, da se preverijo govorice o tem, da so v Poslovni banki odkrili dva sefa Željka Ražnatovića - Arkana, saj jih zanima vsebina sefa nekdanjega komandanta Srbske prostovoljne garde zaradi zbiranja dokazov o vojnih zločinih.

O Arkanovih sefih so govorili tudi na sojenju njegovi vdovi Svetlani Ražnatović - Ceci, ki jo je neki poslovnež tožil zaradi dolga v višini 116 tisoč evrov. Na zahtevo poslovneževega odvetnika je sodišče decembra lani odločilo, da je treba ugotoviti, kaj je v sefih.

Poslovna banka je potrdila, da omenjena Arkanova sefa nista bila odprta že 14 let. Sefa je možno odpreti z dvema ključema – enega ima banka, drugega pa lastnik sefa, vendar ni znano, kje je Arkanov ključ.

Haaška obtožnica Arkana, ki je pod streli umrl v Beogradu 15. januarja 2000, je tožilec mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) obtožil 24 obtožb zločinov proti človečnosti, kršitev Ženevske konvencije in kršenja vojnih zakonov.

Haaška obtožnica Arkana bremeni izključno za zločine, ki jih je njegova paravojaška enota Tigri zagrešila septembra 1995 in vključujejo dva množična poboja.

Pod Arkanom so Tigri prvi množični poboj izvedli 20. septembra 1995 v Sanskem Mostu, ko so pobili 11 muslimanskih civilistov, eden pa je masaker preživel. Drugi poboj so izvedli dan pozneje v vasi Sasina, ko so streljali na 67 moških in eno žensko. Varnostnik Staneta Dolanca Arkanov oče Željko je imel visok čin v jugoslovanski vojski, sinu pa je priskrbel delo varnostnika pri svojem prijatelju Stanetu Dolancu, ki je bil tesen sodelavec jugoslovanskega voditelja Tita in notranji minister, ter je mladega Ražnatovića večkrat rešil iz težav.

Leta 1972 je Arkan pobegnil v tujino in začel kariero roparja ter morilca. Leto pozneje je začel delati za jugoslovansko tajno službo Udba. V Belgiji so ga zaprli, a je čez tri leta pobegnil. Ponovno so ga zaprli na Nizozemskem, a je spet ušel. Znašel se je na Interpolovem seznamu.

V Jugoslavijo se je vrnil leta 1991 in se v javnosti pojavil kot vodja Delij, navijačev beograjskega nogometnega kluba Crvena zvezda. Leta 1992 so njegove paravojaške enote začele prečkati srbsko-bosansko mejo z ukazom, da strašijo tamkajšnje nesrbsko prebivalstvo.

Ubit s strelom v glavo Po koncu vojne so ga v Srbiji slavili kot vojnega junaka. Bil je lastnik več podjetij, trgovin, restavracij, bencinskih črpalk in telovadnic ter nogometnega kluba Obilić. V preddverju beograjskega hotela Intercontinental ga je s strelom v glavo ubil 23-letni policist.