Petek, 1. 8. 2014, 13.36
9 let
Nove teorije in vedno manj dokazov o prvem pogrešanem malezijskem letalu

V eni izmed nedavnih letalskih nesreč je bilo udeleženo letalo iste letalske družbe Malaysia Airlines, kar je povzročilo, da v družbi razmišljajo o radikalnih spremembah.
Dejstvo ostaja, da še vedno ne vemo, kje je končalo letalo, do zdaj pa preiskovalci še niso našli oprijemljive sledi. Strokovnjak aeronavtike Josip Milošević je za Jutarnji list navedel nekaj svojih razmišljanj in možnosti o usodi malezijskega letala. Njegov sklep je, da je nemogoče, da bi letalo kar tako izginilo. Vsaj nekaj bi morali najti in nekdo bi moral za to odgovarjati.
Kot pojasnjuje strokovnjak aeronavtike, je verjetnost, da bi bila v nesrečo vpletena pilota, zelo majhna. Prav tako je zavrnil možnost terorističnega napada, saj, kot je zapisal, teroristi želijo biti opaženi in želijo s svojim dejanjem nekaj sporočiti. "Če bi bil pilot na poletu MH370 verski fanatik, bi letalo uničil tako, da bi to videl ves svet in da bi vedeli, zakaj je to storil."
Podobno bi bilo verjetno tudi, če bi bil za izginotje kriv kateri od potnikov. Verjetno njegov namen ni bil skrivnostno izginotje.
Ena od teorij predpostavlja, da je letalo pristalo na letališču neke eksotične države. Glede na preiskovanje in izračune bi bilo tako mogoče, da je letalo pristalo na obali zahodne Avstralije, kjer radarjev ni.
Zagovorniki neke druge teorije trdijo, da sta letalo ugrabila pilota, in sicer v okviru akcije, ki jo je organizirala Cia. Letalo naj bi tako pristalo na povsem skrivnostnem in tajnem atolu z imenom Diego Garcia v Indijskem oceanu, ki leži okoli 3.500 kilometrov zahodno od Malezije. To letališče naj bi Američani uporabljali za popoln nadzor nad tajnimi operacijami, popolno imuniteto na preiskovanje in izpraševanje pa naj bi imeli tudi vsi zaposleni na otoku.
Mogoče je, da podatek o tem, ali je letalo res tam, prikrivajo zaradi samo vojski znanih razlogov. Če to drži, bi bilo vsekakor zanimivo slišati, kakšni so ti razlogi oziroma motiv.
Ob omembi dekompresije takoj pomislimo na kisikove maske, ki se samodejno spustijo pred potnike in jim omogočijo dihanje za okoli 15 minut, da se letalo lahko spusti do ustrezne višine. Ravno te kisikove maske za sedeži potnikov pa nas pripeljejo do kisikove bombe, ki ta kisik dovaja.
Milošević ob tem izpostavi primer, ko je v letalu ta bomba eksplodirala brez razloga in v trupu naredila luknjo, zaradi česar je nastala dekompresija. Nekateri piloti zato menijo, da je tudi to eden izmed mogočih dogodkov, ki bi se lahko pripetili na malezijskem letalu. V primeru hitre dekompresije ni težava samo pomanjkanje kisika, ampak tudi izenačevanje temperature, zato se lahko notranjost letala hitro ohladi, in sicer na do –40 stopinj Celzija.
Od začetnega števila 82 ladij in 84 letal trenutno v preiskavi še vedno sodeluje okoli 19 ladij in 21 letal iz osmih držav.
Kronično pomanjkanje kakršnihkoli podatkov ali dokazov, ki bi lahko razkrili usodo malezijskega letala, je ustvarilo mišljenje, da nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je zgodilo z letalom. Tudi če bi jutri letalo našli, bi preteklo še zelo veliko časa, preden bi prišli do ostankov in razkrili, kaj se je pravzaprav zgodilo.