Petek,
1. 8. 2014,
13.36

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Petek, 1. 8. 2014, 13.36

8 let

Nove teorije in vedno manj dokazov o prvem pogrešanem malezijskem letalu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Skoraj pet mesecev je že od izginotja malezijskega letala na poletu MH370. V tem času smo nanj že nekoliko pozabili, saj so se vmes zgodile še tri druge letalske nesreče. Je letalo res na atolu?

V eni izmed nedavnih letalskih nesreč je bilo udeleženo letalo iste letalske družbe Malaysia Airlines, kar je povzročilo, da v družbi razmišljajo o radikalnih spremembah.

Dejstvo ostaja, da še vedno ne vemo, kje je končalo letalo, do zdaj pa preiskovalci še niso našli oprijemljive sledi. Strokovnjak aeronavtike Josip Milošević je za Jutarnji list navedel nekaj svojih razmišljanj in možnosti o usodi malezijskega letala. Njegov sklep je, da je nemogoče, da bi letalo kar tako izginilo. Vsaj nekaj bi morali najti in nekdo bi moral za to odgovarjati.

Terorizem lahko izključimo Pilot pogrešanega malezijskega letala, ki je izginilo 8. marca letos, Zahari Ahmad Šah je dolgo časa veljal za osumljenca v preiskavi skrivnostne nesreče. Njegova vpletenost nikoli ni bila dokazana, večkrat pa jo je zanikala tudi njegova družina. Sum je padel tudi na kopilota Farika Abdula Hamida, vendar podobno kot pri Šahu niso našli nobenih dokazov.

Kot pojasnjuje strokovnjak aeronavtike, je verjetnost, da bi bila v nesrečo vpletena pilota, zelo majhna. Prav tako je zavrnil možnost terorističnega napada, saj, kot je zapisal, teroristi želijo biti opaženi in želijo s svojim dejanjem nekaj sporočiti. "Če bi bil pilot na poletu MH370 verski fanatik, bi letalo uničil tako, da bi to videl ves svet in da bi vedeli, zakaj je to storil."

Podobno bi bilo verjetno tudi, če bi bil za izginotje kriv kateri od potnikov. Verjetno njegov namen ni bil skrivnostno izginotje.

Letalo na kopnem Je pa nesreča malezijskega letala vsekakor povzročila, da so si ljudje ustvarili našteta mnenja ter kovali takšne in drugačne teorije.

Ena od teorij predpostavlja, da je letalo pristalo na letališču neke eksotične države. Glede na preiskovanje in izračune bi bilo tako mogoče, da je letalo pristalo na obali zahodne Avstralije, kjer radarjev ni.

Zagovorniki neke druge teorije trdijo, da sta letalo ugrabila pilota, in sicer v okviru akcije, ki jo je organizirala Cia. Letalo naj bi tako pristalo na povsem skrivnostnem in tajnem atolu z imenom Diego Garcia v Indijskem oceanu, ki leži okoli 3.500 kilometrov zahodno od Malezije. To letališče naj bi Američani uporabljali za popoln nadzor nad tajnimi operacijami, popolno imuniteto na preiskovanje in izpraševanje pa naj bi imeli tudi vsi zaposleni na otoku.

Mogoče je, da podatek o tem, ali je letalo res tam, prikrivajo zaradi samo vojski znanih razlogov. Če to drži, bi bilo vsekakor zanimivo slišati, kakšni so ti razlogi oziroma motiv.

Mehanska okvara, eksplozija kisikove bombe Milošević omenja tudi mehansko okvaro, ki je ena od resnejših in verjetnih teorij, vendar še vedno nimamo odgovor na naslednja vprašanja. Kakšna okvara bi to morala biti, da bi povzročila prekinitev vseh radiokomunikacij? Je nastala eksplozija na kritičnem mestu, kjer se spajajo vsi električni vodniki? Je letalo razpadlo na višini? Je prišlo do hitre dekompresije?

Ob omembi dekompresije takoj pomislimo na kisikove maske, ki se samodejno spustijo pred potnike in jim omogočijo dihanje za okoli 15 minut, da se letalo lahko spusti do ustrezne višine. Ravno te kisikove maske za sedeži potnikov pa nas pripeljejo do kisikove bombe, ki ta kisik dovaja.

Milošević ob tem izpostavi primer, ko je v letalu ta bomba eksplodirala brez razloga in v trupu naredila luknjo, zaradi česar je nastala dekompresija. Nekateri piloti zato menijo, da je tudi to eden izmed mogočih dogodkov, ki bi se lahko pripetili na malezijskem letalu. V primeru hitre dekompresije ni težava samo pomanjkanje kisika, ampak tudi izenačevanje temperature, zato se lahko notranjost letala hitro ohladi, in sicer na do –40 stopinj Celzija.

Preiskava še naprej poteka Kar je neverjetno in kar preiskovalce verjetno spravlja ob pamet, je predvsem pomanjkanje kakršnihkoli dokazov, ki bi preiskavo omejili na neko bolj jasno lokacijo. Do zdaj so preiskali že okoli tri milijone kvadratnih kilometrov, čaka pa jih še vsaj desetkrat toliko. Seveda če pri tem izključimo, da je letalo padlo na kopno.

Od začetnega števila 82 ladij in 84 letal trenutno v preiskavi še vedno sodeluje okoli 19 ladij in 21 letal iz osmih držav.

Kronično pomanjkanje kakršnihkoli podatkov ali dokazov, ki bi lahko razkrili usodo malezijskega letala, je ustvarilo mišljenje, da nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je zgodilo z letalom. Tudi če bi jutri letalo našli, bi preteklo še zelo veliko časa, preden bi prišli do ostankov in razkrili, kaj se je pravzaprav zgodilo.