Nemški kanclerji. In kanclerka.

Od leta 1949 je imela Nemčija sedem kanclerjev in eno kanclerko. Angela Merkel že osem let sedi v kanclerskem sedežu, v katerem bo po veliki zmagi (sicer s kančkom pelina zaradi poraza FDP) sedela še najmanj štiri leta.

Adenauer je bil prvi nemški povojni nemški kancler. Med njegovo vladavino je še mlada Zvezna republika Nemčija postala suverena država. Zunanjo politiko je usmeril proti zahodu. Veljal je za avtoritarnega politika in se zavzemal, da bi Bonn postal glavno mesto.

Leta 1963 je CDU vztrajala, da se tedaj 87-letni Adenauer umakne s kanclerskega mesta. Za njegovega naslednika so razglasili Ludwiga Erharda, priljubljenega ministra za gospodarstvo, znanega kot "očeta" zahodnonemškega gospodarskega čudeža. Leta 1966 je odstopil.

Kiesinger je oblikoval prvo veliko koalicijo CDU in SPD. Ponovno je zagnal uspavano nemško gospodarstvo. Zaradi zakona o izrednem stanju so mladi v času njegove vladavine odšli na ulico in tako se je začelo študentsko gibanje. Sporna je bila njegova vloga v času nacizma.

Družbene spremembe so prinesle politične spremembe. Brandt je postal prvi socialnodemokratski kancler. Slovit je njegov poklon na kolenih pred spomenikom junakom varšavskega geta, ko je prosil za odpuščanje za zločine v času nacističnega režima. Izboljšal je odnose z državami vzhodnega bloka in zato leta 1971 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Schmidt je postal kancler po odstopu strankarskega kolega Brandta. Največ časa je posvetil svetovni gospodarski recesiji oziroma naftni krizi, inflaciji in gospodarski stagnaciji. Pokazal je trdno roko v boju proti terorju ekstremne levičarske skupine Frakcija rdeče armade (RAF). Po izglasovani nezaupnici svoji vladi je odstopil.

Kohl je bil kancler rekordnih 16 let. Veljal je za vztrajnega, potrpežljivega in trdnega politika, ki ni imel zagona za reforme. Pripisujejo mu velike zgodovinske zasluge za združitev obeh Nemčij in obnovo nekdanje Zahodne Nemčije, prizadeval pa si je tudi za nadaljnjo evropsko integracijo.

Po štirih Kohlovih mandatih je bil čas za spremembe. Schröder je postal kancler prve rdeče-zelene vlade. V času njegovega mandata je nemška vojska prvič sodelovala v mednarodnih intervencijah v okviru Nata. Agenda 2010 je bil velik izpit za njegovo stranko, saj je na ulice pognala številne ljudi zaradi rezanja socialnih ugodnosti.

Leta 2005 je vodenje nemške vlade prvič prevzela ženska. Angela Merkel, ministrica za ženske in mladino v času četrte Kohlove vlade, velja za pragmatično političarko, ki so ji Nemci zaupali tudi v tretje.