Največji in najodmevnejši pogrebi (video)

Na pogrebni slovesnosti za prvega temnopoltega južnoafriškega predsednika ter borca proti apartheidu in za človekove se je zbralo več kot 70 vodij držav ter še enkrat toliko drugih državnikov, s čimer se pogreb Mandele kosal s pogrebom papeža Janeza Pavla II. Pogreba poglavarja Rimskokatoliške cerkve aprila 2005 se je udeležilo najmanj 70 vodij držav, 14 voditeljev drugih religij, štirje kralji in pet kraljic. Na ulicah Rima se je zbralo okoli štiri milijone ljudi.

Pogreb Josipa Stalina marca 1953 je Moskvo vrgel v kaos. V stampedu žalujoče množice je umrlo več kot tisoč ljudi, skozi sovjetsko prestolnico se je vila neskončna vrsta ljudi, da bi videli krsto s posmrtnimi ostanki človeka, ki jim je vladal skoraj 30 let.

Na pogrebu ubitega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja novembra leta 1963 se je zbralo 220 tujih gostov, med njimi je bilo 19 voditeljev držav in vlad ter predstavnikov kraljevih družin. Procesijo je v živo spremljalo 800 tisoč ljudi.

Pogreb britanskega premierja Winstona Churchilla januarja 1965, šele četrti državni pogreb v Britaniji, je privabil predstavnike 110 držav. Posmrtne ostanke nekdanjega premierja si je v Westminstrski opatiji ogledalo okrog 350 tisoč ljudi.

V zgodovino največjih pogrebov po številu žalujočih se je vpisal pogreb C. N. Annaduraija, nekdanjega ministra indijske zvezne države Madras. Pogreb priljubljenega politika leta 1969 je zapisan v Guinessovi knjigi rekordov, saj se ga je udeležilo rekordno število žalujočih – 15 milijonov. Pogreba iranskega vrhovnega poglavarja, ajatole Homeinija, 20 let pozneje se je udeležilo okoli 12 milijonov ljudi.

Eden največjih pogrebov v zgodovini glede na število politikov je bil pogreb jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Maja 1980 se je na Dedinjah zbralo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, 47 zunanjih ministrov.

Za enega največjih pogrebov velja slovo od japonskega cesarja Hirohite, ko so se februarja 1989 zbrali predstavniki 150 držav, med njimi 55 predsednikov, 14 članov kraljevih družin in 11 predsednikov vlad.

Od generala Charlesa de Gaulla, nekdanjega predsednika Francije, so se novembra 1970 v Notredamski katedrali na pogrebni slovesnosti poslovili tudi predstavniki 80 držav. De Gaulle je sicer želel, da ga pokopljejo brez pompa, kar se je na koncu tudi zgodilo, ko so ga pokopali v Colombeyu.

Ob smrti kitajskega voditelja Mao Ce Tunga septembra 1976 je država obstala. Pogrebne slovesnosti na Trgu nebeškega miru se je udeležilo okoli milijon ljudi. Pogreb sta prenašala radio in televizija.

Eden najbolj medijsko pokritih pogrebov zadnjega časa je bil pogreb britanske princese Diane septembra 1997. Nekdanja žena prestolonaslednika Charlesa sicer uradno ni bila več članica kraljeve družine, a ji je ta na pritisk javnosti priredila spektakularen pogreb, ki so se ga namesto državnikov udeležili številni zvezdniki. Od "princese ljudskih src" se je na ulicah Londona poslovilo okoli milijon ljudi, po televiziji pa naj bi pogrebno slovesnost spremljalo 2,5 milijarde ljudi.