Zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato bosta zaznamovala dva dogodka: razprava z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom in potrditev namestitve raket patriot v Turčiji.
Na tokratno dvodnevno zasedanje vodij diplomacij 28 članic Nata je treba pogledati v kontekstu štirih dogodkov, ki so v zadnjih mesecih zaznamovali mednarodno zunanjepolitično prizorišče: volitev v Gruziji, turneje ameriške zunanje ministrice Hillary Clinton in visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton po Zahodnem Balkanu, ponovne zmage Baracka Obame na ameriških predsedniških volitvah ter imenovanja Aleksandra Gruška za novega ruskega veleposlanika pri Natu.
Po letošnjem letu, ko so bili odnosi med Natom in Moskvo pričakovano na mrtvi točki zaradi volitev v Rusiji in ZDA - kjer so v volilni kampanji precej odmevale izjave poraženega kandidata Mitta Romneyja, da je Rusija strateški sovražnik števila ena - se v prihodnjem letu pričakuje premik naprej, saj Obama velja za predsednika, ki je na novo zagnal odnose z Rusijo.
Poleg tega je po mnenju poznavalcev napotitev Gruška v Bruselj za novega veleposlanika pri Natu razlog za optimizem glede razvoja odnosov med Natom in Rusijo.
Srečanje prvič v okviru delovnega kosila
Srečanje zunanjih ministrov z ruskim kolegom Lavrovom bo prva točka zasedanja. Prvič bo potekalo v okviru delovnega kosila, s čimer naj bi zaveznice ustvarile bolj sproščeno vzdušje za razpravo, ki bo osredotočena na revitalizacijo odnosov in preučitev možnosti za nadaljnje sodelovanje. Pričakovati je tudi potrditev novega delovnega programa, o katerem se strani sicer še pogajata.
Podrobnosti o delovnem sporazumu še niso znane, je pa sodelovanje med Natom in Rusijo osredotočeno na boj proti terorizmu, piratstvu in trgovini z drogami. Poleg tega je Rusija za Nato izjemno pomembna kot ena ključnih transportnih poti iz Afganistana.
Od Clintonove je pričakovati, da bo zatrla dvome glede evroatlantske prihodnosti
Prvi dan zasedanja bodo ministri govorili tudi o Zahodnem Balkanu, pri čemer bodo vse oči uprte v ameriško državno sekretarko Clintonovo, ki bo na svojem zadnjem Natovem zasedanju v vlogi zunanje ministrice poročala o nedavnem obisku v regiji. Od Clintonove je mogoče pričakovati sporočilo, ki naj bi zatrlo dvome in špekulacije glede evroatlantske prihodnosti Zahodnega Balkana, po drugi strani pa tudi opozorila državam, naj se vzamejo v roke.
Zaveznice so namreč razočarane nad pomanjkanjem napredka na Zahodnem Balkanu, še posebej v BiH, kjer se voditelji nikakor ne morejo dogovoriti o delitvi vojaških nepremičnin, s čimer bi izpolnili še zadnji pogoj za zagon akcijskega načrta za članstvo, s katerim država vstopi v proces političnega dialoga in vojaških reform, v katerem svoje standarde uskladi z Natovimi, tako da lahko postane članica.
Da BiH še ni izpolnila pogojev vzbuja zaskrbljenost
BiH je namreč na zasedanju zunanjih ministrov aprila 2010 v Tallinnu dobila pogojno vstopnico v ta program. Dejstvo, da pogojev še ni izpolnila, vzbuja v zavezništvu zaskrbljenost, tudi frustracijo.
Frustracijo sproža tudi Makedonija, ki je zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena še vedno v slepi ulici. Edina svetla točka je Črna gora, ki vztrajno napreduje na poti v Nato.
Sicer pa je po navedbah virov pri Natu o regiji težko povedati kaj pozitivnega, stagnacija regije vzbuja zaskrbljenost pa tudi naveličanost, a vendar ima zavezništvo tam "nedokončan posel", tako da je pomembno, da se z regijo ukvarja še naprej.
Veliko se zaveznice nadejajo od dialoga med Beogradom in Prištino, ki poteka pod okriljem EU.
Pri Natu pričakujejo potrditev namestitve patriotov v Turčiji
Torkov program se bo končal z delovno večerjo, posvečeno Bližnjemu vzhodu in Afriki. V tej razpravi bo po pričakovanjih govora tudi o Siriji. Po navedbah virov pri Natu pričakujejo tudi potrditev namestitve patriotov v Turčiji. Zunanji ministri naj bi v tem kontekstu v skupni izjavi izpostavili, da gre za defenzivno akcijo, ki nikakor ni namenjena vzpostavljanju območja prepovedi letov nad Sirijo po vzoru Natovega posredovanja v Libiji.
Drugi dan zasedanja se bo začel z sestankom z novo gruzijsko zunanjo ministrico Majo Pandžakidze, ki bo zaveznicam predstavila vizijo nove gruzijske vlade. Mednarodna skupnost na Gruzijo gleda z ambivalentnimi občutki. Po eni strani je zadovoljna, da so nedavne volitve minile mirno in da je nova vlada ubrala umirjen ton v odnosu do Moskve, po drugi strani pa jih skrbi niz sodnih postopkov proti predstavnikom bivše vlade.
Slovenija bo za finančni mehanizem letno prispevala 500 tisoč dolarjev letno
V sredo bo sledilo še tradicionalno zasedanje o Afganistanu v formatu Isaf, na katerem bodo govorili o prenosu Natovih pristojnosti v roke Afganistancev ter priprava finančnega mehanizma, ki bo omogočil nadaljnje financiranje afganistanskih varnostnih sil med letoma 2015 in 2017. Slovenija je že najavila, da bo vanj prispevala 500.000 dolarjev letno.
Ashtonova bo v sredo pripravila tudi poseben sprejem v čast Clintonovi, na katerem se bodo zunanji ministri članic Nata in EU poslovili od ameriške državne sekretarke.
Zasedanja se bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.
2
