Na srečanju predsednikov Višegrajske skupine tokrat tudi predsednik Türk

Srečanje naj bi bilo predvsem priložnost za razpravo o pomembnih vprašanjih današnje Evrope. Slovenski predsednik se bo rednega srečanja predsednikov Višegrajske skupine v mestu Sopot na baltiški obali Poljske udeležil kot častni gost. Najprej bo nastopil kot govornik na sobotnem plenarnem zasedanju predsednikov, udeležil pa se bo tudi njihove skupne novinarske konference. Kot so sporočili iz urada predsednika, je cilj srečanja okrepiti sodelovanje Slovenije s temi pomembnimi partnerskimi državami ter povečati iniciativnost Slovenije na mednarodnem prizorišču.

Slovenija lahko odigra povezovalno vlogo

Glede slednjega je predsednik Türk na nedavnem posvetu slovenske diplomacije v razmisleku o poslanstvu Slovenije v svetu ocenil, da lahko naša država - predvsem po zaslugi svojega izjemnega geopolitičnega položaja, pa tudi dobrega diplomatskega talenta - v mednarodni skupnosti odigra pomembno povezovalno vlogo. Ob tem je izpostavil območje Zahodnega Balkana, pa tudi območje Srednje Evrope, kamor spadajo države Višegrajske skupine, ter odnose med EU in Rusijo.

Priložnost za razpravo o pomembnih vprašanjih Kot so sporočili iz urada predsednika, bo srečanje petih predsednikov - poleg slovenskega še madžarskega Laszla Solyoma, češkega Vaclava Klausa, poljskega Lecha Kaczynskega in slovaškega Ivana Gašparoviča - priložnost za razpravo o pomembnih vprašanjih današnje Evrope. Vse sodelujoče države namreč spadajo med nove članice Evropske unije in so zainteresirane za čimboljše medsebojno usklajevanje stališč o skupnih evropskih vprašanjih.

Posebnega pomena pri tem je energetski položaj in sodelovanje držav v različnih projektih plinovodov, kjer je potrebna višja raven posvetovanj in sodelovanja s ciljem zagotavljanja energetske varnosti državam Srednje in Južne Evrope, pa tudi Evrope kot celote. Pri tem bo verjetno v ospredju gradnja plinovodov Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Slovenijo, Severni tok med Rusijo in Nemčijo pod Baltiškim morjem ter Nabucco, ki naj bi edini od omenjene trojice zmanjšal odvisnost Evrope od ruskega plina.

O krepitvi odnosov med unijo in Rusijo Predsedniki bodo govorili tudi o odnosih EU z njenimi vzhodnimi partnerji ter o krepitvi odnosov med unijo in Rusijo. Slovenija se zavzema za odpravljanje vseh ovir v teh odnosih in je pripravljena aktivno sodelovati v prizadevanjih za napredek sodelovanja, ki ga Evropa kot celota močno potrebuje. EU je maja letos v času češkega predsedovanja zagnala novo pobudo za krepitev odnosov z vzhodnoevropskimi sosedami, imenovano Vzhodno partnerstvo. Širitev vpliva EU v nekdanjih sovjetskih republikah je na ruski strani naletela na nezadovoljstvo.

Srečanje predsednikov v Sopotu - prejšnji vrh je potekal septembra lani na Slovaškem - bo tudi priložnost za razpravo o možnostih krepitve in iskanja novih oblik sodelovanja višegrajskih držav z državami Jugovzhodne Evrope, pri čemer je Slovenija pripravljena pomagati, so še sporočili iz urada predsednika. Beseda bo tekla tudi o vprašanju širitve EU, pri čemer se tako Slovenija kot tudi države Višegrajske skupine zavzemajo za učinkovito približevanje JV Evrope uniji.

Na srečanju tudi o napredku pri reševanju spora med Slovenijo in Hrvaško Ob tem se slovenski predsednik verjetno ne bo mogel izogniti vprašanjem o napredku pri reševanju spora med Slovenijo in Hrvaško glede meddržavne meje in odpravi slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Po srečanju slovenskega premiera Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor konec julija na Trakošćanu poteka med državama intenzivna tiha diplomacija. Premiera obeh držav se bosta sicer sestala v Ljubljani dan pred udeležbo predsednika države na vrhu Višegrajske skupine.

Glede na to, da bo sodelovanje držav v okviru EU v ospredju pogovorov, se utegne na dnevnem redu srečanja znajti tudi Lizbonska pogodba, ki jo v bližnji prihodnosti čaka ključni preizkus - drugi referendum na Irskem v začetku oktobra, potem ko so Irci reformno pogodbo EU junija lani enkrat že zavrnili. Pogodba namreč tako na Poljskem kot tudi Češkem še čaka na podpis njunih predsednikov, oba pa sta podpis napovedala šele po irskem "da".

Predsedniki tudi o nekaterih globalnih vprašanjih Poleg evropskih vprašanj bodo predsedniki na srečanju v Sopotu izmenjali mnenja tudi o nekaterih globalnih vprašanjih, kot so globalno segrevanje, boj proti virusu HIV in aidsu ter prihodnost mednarodnega angažiranja v Afganistanu.

Predsednik Türk bo imel ob robu srečanja dvostranski srečanji s predsednikom Slovaške Ivanom Gašparovičem in predsednikom Madžarske Laszlom Solyomom. Na uradnem obisku na Slovaškem se je Türk mudil aprila lani, na Madžarskem pa februarja lani. Kaczynski je Slovenijo uradno obiskal novembra lani, slovenski predsednik pa se bo na obisku pri poljskem kolegu mudil to nedeljo. Češki predsednik Klaus se bo medtem v torek mudil na delovnem obisku v Sloveniji.