Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je po srečanju z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice v Tbilisiju sporočil, da je podpisal dogovor o prekinitvi ognja "z ruskim okupatorjem".
Sakašvili je ob objavi novice o podpisu dogovora sicer zagotovil, da ne bo prepustil niti "kvadratnega kilometra" gruzijskega ozemlja, torej da se ne bo odpovedal separatističnima regijama Abhaziji in Južni Osetiji.
Sakašvili: Rusija je zlo, nevarno za ves svet
"V Gruziji, v Abhaziji, v Južni Osetiji, je le ena suverenost. Le gruzijska vlada lahko dopušča navzočnost tujih sil na svojem ozemlju," je izjavil Sakašvili. Ob tem je Rusijo obtožil, da je še v petek okupirala "pomemben del" njegov države. Ocenil je tudi, da je Rusija "zlo, nevarno za ves svet". Nekaj krivde za izbruh sovražnosti pa je pripisal tudi zvezi Nato, ki je na vrhu v Bukarešti zavrnilo članstvo Gruzije, s čimer naj bi opogumilo Rusijo.
"Po tem podpisu morajo vse ruske sile zapustiti Gruzijo"
Riceova pa je poudarila, da morajo "po podpisu tega sporazuma vse ruske sile ter paravojaške in prostovoljne enote, ki so skupaj z njimi vstopile v Gruzijo, takoj oditi". Kot je pojasnila, je Sakašvili dogovor podpisal, ko je od nje prejel pojasnila o tem načrtu.
Riceova je pojasnila prejela od francoskega predsednika
Razkrila je tudi, da je sama pojasnila prejela v četrtek na srečanju s francoskim predsednikom in predsedujočim EU Nicolasom Sarkozyjem. Slednji je ta teden načrt v šestih točkah, ki med drugim predvideva umik ruskih in gruzijskih sil na položaje pred izbruhom sovražnosti, že predložil Moskvi in Tbilisiju.
S podpisom dogovora naj bi Gruzija popustila Rusiji
S podpisom naj bi Sakašvili sicer popustil Rusiji. Glede na osnutek dogovora naj bi namreč ta Rusiji dopuščal nadaljnjo namestitev sil v gruzijskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, pa tudi novo pravico do patruljiranja do 10 kilometrov na dejanskem ozemlju pod gruzijskim nadzorom.
Bush: Rusija izsiljuje in ustrahuje Gruzijo
Riceova je v petek tudi obtožila ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, da ni spoštoval obljube o ustavitvi vseh vojaških operacij v Gruziji. Ostro je Rusijo napadel tudi ameriški predsednik George Bush, ki je dejal, da izsiljuje in ustrahuje Gruzijo. Poudaril je, da so se prebivalci te nekdanje sovjetske republike odločili za svobodo, česar se ne sme pozabiti.
"Potrebujemo mednarodne opazovalce in sile za ohranitev miru"
Ameriška državna sekretarka je sicer v Tbilisiju tudi podala stališče ZDA o nujnosti napotitve "neodvisnih" mednarodnih sil v Gruzijo. "Potrebujemo mednarodne opazovalce", nato pa "močne in nepristranske mednarodne sile za ohranitev miru," je dejala.
Merklova je Rusijo pozvala naj umakne sile iz osrednje Gruzije
Tudi Merklova, ki se je v Sočiju srečala z Medvedjevom, je Rusijo pozvala k umiku sil iz osrednje Gruzije. Zavzela se je za obširno rešitev konflikta, pri čemer bi moralo biti izhodišče ozemeljska celovitost Gruzije. Pri tem bi bilo prav, da se stiki z Gruzijo, ki ima demokratično izvoljeno vlado, ohranijo tudi v težavnih časih. Podobno kot Riceova je Merklova menila, da bi morali biti na kriznih območjih navzoči tako mirovne sile kot opazovalci.
Merklova: Najbrž je treba krivdo za spopade pripisati obema stranema
Merklova je še dejala, da je potrebno uresničiti načrt za prekinitev ognja. Menila je, da so bile nekatere ruske vojaške akcije ob napotitvi sil v Južno Osetijo in globlje v osrednjo Gruzijo "v nekaterih vidikih nesorazmerne". Hkrati je priznala, da je "verjetno potrebno krivdo pripisati obema stranema".
Medvedjev: To je bilo primerno in potrebno za zaščito naših državljanov
Medvedjev je na drugi strani po srečanju z Merklovo upravičeval rusko operacijo v sosednji državi. "To je bilo primerno in potrebno za zaščito varnostnih interesov naših državljanov," je dejal. Kot je poudaril, je Rusija "porok" varnosti na Kavkazu, zato bo podpirala željo ljudi, ki živijo v dveh separatističnih gruzijskih pokrajinah. Poleg Južne Osetije je to še Abhazija.
"Malo je verjetno, da se bosta Abhazija in Južna Osetija želeli združiti z Gruzijo"
Ruski predsednik je menil, da je "malo verjetno", da se bosta Abhazija in Južna Osetija, potem, kar se je zgodilo, znova združili z Gruzijo. Povedal je tudi, da Rusija ne nasprotuje navzočnosti mednarodnih mirovnih sil v Gruziji, a da tej ideji nasprotujejo v obeh separatističnih regijah.
"Treba je paziti, da nihče več ne bo imel tako idiotskih idej kot Sakašvili"
Medvedjev se je sicer zelo kritično izrazil o Sakašviliju. Kot je dejal, je sedaj glavna naloga "ponovno vzpostaviti mir in zagotoviti, da nihče več ne bo imel takšnih idiotskih idej". "Občutek imamo, da Sakašvili nasprotuje diplomaciji zadnjih 15 let," je dejal. Sicer pa je Medvedjev poudaril, da si Rusija želi dobrih odnosov z EU in ZDA. "Seveda si ne želimo kratko- ali dolgoročnega poslabšanja odnosov" z Zahodom, je dejal.
Nogovicin: Obe strani izpolnjujeta pogoje iz dogovora o prekinitvi ognja
Ruske in gruzijske sile so se medtem v petek po navedbah generalštaba ruske vojske umikale s konfliktnih območij v Gruziji. Kot je dejal ruski general Anatolij Nogovicin, tako obe strani izpolnjujeta pogoje iz dogovora o prekinitvi ognja.
"Prekinitev ognja se načeloma spoštuje"
Po mnenju Nogovicina sta strani tudi že izpolnili druge pogoje iz načrta za prekinitev ognja. "Novega nasilja ni in prekinitev ognja se načeloma spoštuje. Poleg tega obstaja prost dostop za humanitarno pomoč," je še poudaril Nogovicin.
Gruzijska stran pa je ruske vojsko obtožila, da je spet izvajala napade
Gruzijska stran je v nasprotju s tem ruske sile obtožila, da so znova izvajale napade. Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je namreč izjavil, da so ruske sile z raketami kratkega dosega spet obstreljevale gruzijsko ozemlje. V Tbilisiju so tudi sporočili, da je že v noči na petek prišlo do premikov ruskih sil.
Ruska vojska naj bi uničevala vojaško infrastrukturo v pristanišču Poti
Tako naj bi 130 ruskih oklepnih vozil vdrlo globoko v gruzijsko ozemlje, tudi sicer pa naj bi bila ruska vojska še vedno navzoča v nekaterih krajih globoko na gruzijskem ozemlju. Med drugim naj bi uničevala vojaško infrastrukturo v črnomorskem pristanišču Poti, pa tudi strateško pomembno mesto Gori.
Kdo govori resnico?
V zvezi s tem mestom, ki leži le okoli 90 kilometrov od Tbilisija ob glavni cesti med vzhodom in zahodom Gruzije, so prihajale različne informacije. Ruski general Nogovicin je zavrnil očitke Tbilisija, da so ruske sile v veliki meri uničile Gori. Po drugih informacijah naj bi ruske sile blokirale dostop v to mesto in naj bi vanj dovolile le nekaj človekoljubne pomoči, saj naj bi tam primanjkovalo hrane.
V Goriju so se v noči na petek mudili gruzijski predstavniki, ki so se z ruskimi silami poskušali pogajati o predaji mesta. Ruska vojska naj bi odhod iz Gorija zavlačevala, ker naj bi po njenih trditvah mesto v nasprotnem primeru padlo v roke plenilcem.
HRW je Rusijo obtožila, da so uporabili kasetne bombe
Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) je Rusijo obtožila, da je med vdorom na gruzijsko ozemlje uporabila kasetne bombe, čeprav je njihova uporaba v mednarodni skupnosti prepovedana. Ruski general Nogovocin pa je očitke HRW zavrnil. Po mnenju ruskega obrambnega ministrstva se je HRW med drugim zanašal na poročila gruzijske vojske, ki pa ni neodvisen strokovnjak.
"Razdeljevanje človekoljubne pomoči otežuje ozračje brezpravja in banditstva"
Koordinator ZN v Gruziji Robert Watkins je medtem v petek sporočil, da razdeljevanje velikega dela človekoljubne pomoči, namenjene več tisoč razseljenim, otežuje ozračje brezpravja in banditstva. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata ZN za begunce je zaradi sovražnosti svoje domove zapustilo 118.000 ljudi.
3
