Mineva 15 let od enega najhitrejših genocidov v zgodovini človeštva

Ko je v Kigaliju 6. aprila 1994 strmoglavilo letalo s takratnim ruandskim predsednikom Juvenalom Habyarimanom, to ni pomenilo le nikoli razjasnjenega atentata, temveč tudi začetek enega "najhitrejših genocidov" - genocida v Ruandi. V njem je bilo pred očmi mednarodne skupnosti v stotih dneh na krut in krvav način ubitih skoraj milijon ljudi.

Radikalni pripadniki večinskega plemena Hutu so se nad stotisoči manjšinskih Tutsijev in zmernih Hutujev znesli večinoma z mačetami, palicami in kmetijskim orodjem, to pa bi po mnenju mnogih strokovnjakov lahko preprečilo že manjše število oboroženih pripadnikov mednarodnih mirovnih sil.

K vojni spodbujal celo nacionalni radio Za povod morije v Ruandi velja sestrelitev letala s takratnima ruandskim in burundijskim predsednikom, Habyarimanom in Cyprienom Ntaryamiro aprila 1994 v Kigaliju. Hutujski skrajneži so dejanje pripisali Tutsijem in v samo nekaj urah je izbruhnila državljanska vojna, ki jo je vzpodbujal celo nacionalni radio. Hutujske milice, vojska in ostanki Habyarimanove garde so začele pogrom nad celotnim plemenom Tutsi, ki naj bi predstavljal kakih deset odstotkov prebivalstva v Ruandi.

Po mnenju mnogih opazovalcev naj bi za sestrelitvijo predsednikovega letala sicer stali hutujski skrajneži, ki so načrtovali genocid Tutsijev in njihovo dokončno iztrebljenje. V nasilju, ki so ga izvajale hutujske milice, je bilo vsak dan na grozovit način pobitih več tisoč Tutsijev, tako moških kot žensk in otrok, tarča skrajnežev pa so bili tudi zmerni Hutuji, ki niso želeli sodelovati pri pokolih.

Mednarodna skupnost le nemo opazovala ali gledala proč To morijo je mednarodna skupnost nemo opazovala in večinoma gledala proč. Nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan, v času genocida v Ruandi sicer vodja vseh mirovnih operacij ZN, je bil tarča ostrih kritik, ker ni upošteval pozivov, naj ZN okrepijo kontingent mirovnih sil v Ruandi.

Vse skupaj je trajalo dobre tri mesece, nato pa je tutsijevska Ruandska domoljubna fronta (FPR) pod vodstvom Paula Kagameja, sicer sedanjega ruandskega predsednika, postopno zavzela vso državo in julija 1994 razglasila konec državljanske vojne in enostransko premirje. Naslednje leto so oblikovali začasno vlado. Predsednik je postal Hutujec Pasteur Bizimungu, Kagame pa je postal podpredsednik.

Vsak dan je bilo ubitih okoli 8000 ljudi Krvava tragedija, ki deželo tisočerih gričev zaznamuje še danes, velja za eno od grozot 20. stoletja. Mednje uvrščamo tudi holokavst, ki je med evropskimi Judi zahteval šest milijonov žrtev. Genocid v Ruandi je sicer terjal "le" okoli milijon žrtev, vendar pa se nikoli prej ni morilo s takšno hitrostjo. V Ruandi je bilo namreč dnevno ubitih v povprečju 8000 ljudi.