Medtem ko večina Grkov životari v krizi, ladjarji celo bogatijo

Ladjarji, kot je denimo bajno bogati Theodoros Veniamis, se bojijo napadov in ugrabitev ter so nenehno obkroženi z varnostniki. Grozijo jim predvsem radikalne levičarske skupine in v vsaj enem primeru ugrabitve je družina ladjarja izplačala milijonsko odkupnino.

Grške ladjarje javnost trenutno razume kot pogoltne in skorumpirane podjetnike, ki bogatijo na račun naroda. Res je sicer, da je glede na mednarodne analize od leta 2002 skoraj 140 milijard ladjarskega denarja ušlo davkom. To pa je vsota, ki bi državni primanjkljaj zmanjšala za polovico. Samo v Švici naj bi bilo skritih 60 milijard evrov ladjarskega denarja. Čeprav je trenutno v preiskavi 46 ladijskih podjetij, je bil do zdaj zaprt le en ladjar, Viktor Restis, aretiran zaradi pranja denarja.

V krizi kupujejo ladje Ljudstvo pa še bolj jezi, da so v splošni krizi ladjarji edini, ki bogatijo. Lani so grške ladijske družbe naročile 275 novih ladij, vrednih skoraj deset milijard evrov. Samo v prvih tednih letošnjega leta so naročili 15 rabljenih in 19 novih ladij. Zdi se, kot da ladjarji nikoli ne bi bili v krizi.

"Naša računica je, da se kupuje, kadar je kriza, ker so cene nižje," je Der Spieglu razložil grški ladijski magnat Theodoros Veniamis. Poudaril je še, da je večina ladjarskih podjetij v družinski lasti in torej z ničemer ne načenjajo državnega proračuna. V svoji floti ima trenutno 52 ladij in je na 51. mestu na Lloydovi lestvici najbolj vplivnih ladjarjev na svetu, je tudi predsednik sindikata grških ladjarjev, ki združuje 800 ladjarskih družin s skupno 5000 ladjami. To je največja trgovska flota na svetu. "Tekmujemo z vsem svetom, a nikjer drugje niso poslovneži tako patriotski kot naši ladjarji," je dejal. To ponazori tudi s tem, da sindikat vsak mesec 12.000 grškim družinam pošlje prehrambne pakete pomoči.

Najbolj zaščitena industrija Pa vendar so med njimi črne ovce. Na seznamu sumljivih računov v švicarskih bankah je več kot sto grških ladjarjev ali njihovih družinskih članov. Grke posebno jezi to, da ladjarji skrivajo svoje dobičke kljub temu, da so prav v njihovi državi v primerjavi z ladjarji drugje po svetu najmanj obdavčeni. Tako jim denimo ni treba plačati uvoznih dajatev in nimajo niti dajatev na tonažo prevoženega tovora. V levičarski stranki Syriza so našteli skupno 56 posebnih privilegijev grških ladjarjev. Seveda se zavzemajo, da bi jih spremenili.

Da je sistem nepravičen, so opozorili tudi na sindikatu grških pomorcev: izračunali so namreč, da so lastniki ladij lani plačali 15 milijonov dohodnine, 30.000 grških mornarjev pa 55 milijonov evrov. Tudi zato grška vlada razmišlja o spremembah. Kot prvo naj bi uvedli davek na tonažo, ki naj bi v državno blagajno prinesel 140 milijonov evrov. Ladjarji se s spremembo načeloma strinjajo, a so vlado zaprosili za triletno prehodno obdobje, saj naj bi sicer njihov posel preveč trpel.