Lov za nacističnim zakladom

Okrog 18 skrinj zlata in platine naj bi ležalo na dnu jezera Stolpsee, slabih tisoč akrov velike vodne površine, ki leži severno od nemške prestolnice. Yaron Svoray, ki ga pri njegovih načrtih podpira tudi nemška vlada, bo pri iskalni akciji uporabil najsodobnejše sonarje in radarje. Zlato naj bi po ukazu Hermanna Göringa odvrgli v jezero, potem ko je marca 1945 Rdeča armada že napadala Berlin.

Očividec Eckhard Litz je povojni komisiji povedal, da je tistega dne opazil okrog 30 internirancev iz koncentracijskega taborišča, ki so razkladali težke skrinje in jih nato naložili na ladjo, ki jih je pripeljala do sredine jezera, tam pa so jih odvrgli. Potem ko so odvrgli zadnje skrinje, so se delavci vrnili na obalo, kjer so jih postrojili in postrelili, se še spominja gospod Litz. Savoray, ki je tudi sicer večino svojega življenja posvetil iskanju nacističnih zakladov, je prepričan, da so nacisti, ki so vodili to dejanje, nato zbežali v Južno Ameriko.

Njegov poskus, da bi našel nacistično zlato, pa ni prvi. Jezero, ki je do združitve Nemčije ležalo za železno zaveso, so že v osemdesetih preiskovali agenti vzhodnonemške tajne policije, Stasi. Takrat so uporabili vojaške potapljače, pred dvema letoma pa je srečo poskusila še skupina nemških poslovnežev, a v obeh primerih brez uspeha. Nacisti, in predvsem Hermann Göring, so od svojih žrtev naropali ogromne količine dragocenosti, med drugim tudi številna umetniška dela. V zvezi s temi pa je Francija napovedala, da bo zdaj poskušala najti izvirne lastnike.

Francija začela iskanje judovskih lastnikov umetniških del, ki so jih naropali nacisti Francija je namreč začela iskati izvorne, judovske lastnike vrhunskih umetniških del, ki so danes na ogled v Louvru in Musée d'Orsay. Kot je napovedal francoskih predsednik Francois Hollande bo posebna ekipa strokovnjakov poskušala najti okrog dva tisoč judovskih lastnikov vrhunskih umetniških del, med katera spadajo tudi slike Moneta in Renoirja. Jean-Pierre Bady, ki je del posebne komisije za vračilo ukradenih umetniških del, sicer pravi, da je sedemdeset let, ki jih je minilo od konca druge svetovne vojne, res dolga doba, vendar tudi danes še vedno ni prepozno, da popravijo storjene krivice in najdejo izvorne lastnike.

V času svoje dvanajstletne vladavine (1933–45) so nacisti od judovskih zasebnih zbirateljev naropali ogromne količine umetniških del. Veliko so jih zavezniške vlade po vojni vrnile, ogromno del, katerih lastniki se niso oglasili oziroma izvornega lastnika ni bilo mogoče določiti, pa je končalo v muzejih. Francija bo tako pospešila svoje napore glede iskanja izvornih lastnikov umetniških del.

Predvidevajo, da velika večina med njimi živi v državah srednje in vzhodne Evrope, predvsem na Poljskem, v nekdanji Češkoslovaški, Avstriji in na Madžarskem.