Od vzpona do padca in nazaj do vzpona. Zgodba Latvije, po Islandiji prve evropskih žrtev finančno- gospodarskega zloma. Pet let po padcu Latvija spet drvi navzgor. Vzgled ali svarilo?
"Do it hard do it fast" – tako se je latvijska vlada leta 2008 lotila finančno-gospodarskega poloma. Država na mrzlem severu Evrope je skupaj z Litvo in Estonijo veljala za najhitreje rastoče evropsko gospodarstvo, veljala je za baltskega tigra. Latvijsko gospodarstvo je raslo za 10 odstotkov na leto. A ko je leta 2007 počil ameriški nepremičninski balon in še preden se je pok kot finančna, gospodarska in dolžniška kriza razširil v Evropo, je mlada evropska demokracija že omahnila. Država je, da bi preživela, zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Pet let po tem je dolg že odplačala, zdi se celo, da Latvija v polnem zamahu spet drvi navzgor.
"Deset minut v Ameriki"
Tako so pred leti Latvijci govorili odseku avtoceste, ki je iz Rige peljal v obmorsko letovišče ob Baltskem morju. Cesta je bila namreč nova in gladka, in res, 15 let po tem, ko se je država rešila sovjetskega objema, je Latvija dobila 10 minut Amerike. Prebivalci sivih blokovskih konglomeratov iz Rige so leta 2004 pred bloke začeli postavljati težke BMW-je in na njih pripeli priklope za jahte. Bili so najnovejši člani evropske družine, začeli so kupovati stanovanja, jahte, avtomobile, počitnice iz barvastega kataloga. Vse to so jim omogočale banke, dajale so posojila, omogočale rast nepremičnin, država se je odprla navzven, denar je pritekal noter. Vse je raslo, vsi so imeli delo.
Zdrs
Leta 2007 se je zalomilo. Gospodarstvo je pregorelo, mehurček je počil. Ko so finančnega ministra vprašali, kaj za vraga se je zgodilo, je odgovoril "Nič posebnega". Država si je morala, da bi preživela, od Mednarodnega denarnega sklada izposodili 7,5 milijarde evrov, vlada je padla. Novi premier, komaj 37-letni Valdis Dombrovskis, je bil jasen: "Ne samo banke, ne samo stranke, tudi vlada je očitno ignorirala osnovna pravila ekonomije." Takoj je začel ukrepati.
Sekaj, sekaj, sekaj
Plače v javnem sektorju so strmoglavile tudi za 35 odstotkov, nekateri učitelji so bili kar ob 70 odstotkov plače. Tretjina učiteljev je izgubilo službe. Nadomestilo za brezposelne, že tako borno, se je skrčilo na 6 mesecev. Zamrznile so se pokojnine. Vlada je število ministrstev zmanjšala za tretjino, prepolovila je število javnih agencij. Nezaposlenost se je dvignila na 23 odstotkov. Ob vsem tem so šli Latvijci na ulice samo enkrat. Poznavalci pravijo, da jih je utrdilo življenje pod železno zaveso.
Latvija je šla predaleč
Latvija je od lani spet na zeleni veji. Zabeležila je 5,5-odstotno gospodarsko rast. Ob vsem tem je Mednarodnemu denarnemu skladu vrnila tudi 7,5 milijarde evrov posojila, in to dve leti pred rokom. "Latvija je šla z ukrepi predaleč," so konec lanskega leta dejali posojilodajalci. "Ukrepi ogrožajo socialno podstat države." Leta 2011 je Eurostat kar 30 odstotkov Latvijcev označil za hudo materialno prikrajšane. Ljudje se množično izseljujejo iz države. Latvijske varčevalne ukrepe oziroma njeno notranjo devalvacijo je kritiziral tudi Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman.
"Vemo, kam hočemo, v evrsko območje"
Na vse pomisleke, kritike in žrtve odgovarja premier Dombrovskis, ki je kljub hudi varčevalni politiki ostal premier. Ima še zadnji cilj, Latvijo 1. januarja 2014 spraviti v evrsko območje. Javne finance zato drži strogo pod nadzorom. Latvijski proračunski primanjkljaj in javni dog sta zavidanja nizka tudi za države evrskega območja. Njegova vlada je že ratificirala evropsko fiskalno pravilo. Morda je tudi zato Evropska komisija spregledala žrtve latvijskega varčevanja in latvijske ukrepe označila za zgled Evropi.
3
